Nina M. in Maja B. | torek, 03 junij 2014

Vejar je eno izmed slovenskih naselji, v katerem živijo tudi Romi. Če si želite o njegovih prebivalcih izvedeti kaj več, naj vas občutek, da vstopate v neznano, ne ustavi. Presenečeni boste, kako bodo po vašem obisku nekoliko kaotično razporejene raznobarvne prikolice in hiše dobile popolnoma drugačno podobo.

Obiskali smo družino Hočevar, ki že sama po sebi razbija marsikateri stereotip o Romih. Doma govorijo tako v slovenščini, ki je prvi jezik mame Vide, in v romščini, ki je prvi jezik očeta Matije. Matija, ki ima 40 let delovne dobe, je sedaj upokojen, Vida, ki je sicer po poklicu ekonomski tehnik, pa pravkar opravlja prekvalifikacijo za predšolsko vzgojiteljico. Da je naselje danes bolj urejeno, kot je bilo, sta v večji meri zaslužna prav onadva.

Image 

Od šotorov do stalnih bivališč

Pogovor smo začeli v preteklosti. Seljenje iz kraja v kraj je bilo nekoč del romskega življenja. Takrat so živeli veliko bolj svobodno, vsak dan so bili nekje drugje in šli so, kamor jim je srce poželelo, vendar so ob tem pogosto naleteli na težave. Ljudje niso vedno dovolili, da so si na njihovi zemlji postavili šotore. Pred približno petdesetimi leti se je način življenja spremenil – precej se jih je odločilo, da se za stalno naselijo, kar je pomenilo, da so tudi otroci lahko začeli obiskovati šole, ker so bili ves čas na istem mestu. Na zemljo, na kateri živijo danes, so prišli okrog leta 1960. Sprva so še živeli v šotorih, nato pa so si postopoma začeli zidati hiše, postavljati prikolice. Na življenje v veliki skupnosti se je bilo na začetku težko navaditi, saj je pred tem vsaka družina živela zase, se sama odločala, šli so tam, kamor so želeli, v naselju pa so se morali prilagajati drug drugemu. Nekaj predmetov, ki so jih nekoč uporabljali, obleke in posneto besedo v njihovem narečju, hranijo v muzeju, ki so ga zgradili ob naselju.

Za današnjo podobo naselja se skrivajo dolgoletna prizadevanja

V zadnjih osmih letih, odkar je Matija Hočevar romski svetnik v občinskem svetu Občine Trebnje, je za večino hiš v naselju uspel pridobiti gradbeno dovoljenje, v naselje so speljali vodo, kanalizacijo, elektriko, uredili razsvetljavo, zgradili čistilno napravo, asfaltirali ulice. Čeprav se je romsko naselje dolgo časa štelo kot del vasi Hudeje, pa stoji izven nje, zato so ga nedavno preimenovali v Vejar. Vida še doda, da se morda katera druga romska naselja na Dolenjskem, v Posavju, v Beli krajini in v Prekmurju zdijo na prvi pogled lepša, vendar niso vsa legalizirana v taki meri, kot je njihovo.

Ohranjanje zgodovine in jezika

V skupnosti deluje tudi romsko društvo Romano drom, v okviru katerega je bil posnet dokumentarec o zgodovini naselja, ki je pomemben predvsem zaradi posnete romske besede s tega območja. Doma se sicer družine pogovarjajo v romskem jeziku, vendar ga mladi v komunikaciji s svojimi romskimi sovrstniki, npr. v šoli, vse bolj opuščajo. Posnetek pa je zanimiv tudi z vidika primerjave jezikovne pestrosti romskih skupnosti v Sloveniji. Tako kakor v slovenščini so tudi v romščini opazne geografske razlike – Romi s trebanjskega konca težje razumejo npr. prekmurske Rome, zanimivo pa imajo manj težav pri razumevanju z Romi v Italiji.

Na vprašanje, ali bi bilo smiselno, da bi bil v šolah večjih poudarek na ohranjanju romščine, Vida odgovori, da se ji ne zdi potrebno. Želi si, da bi romske otroke obravnavali kot ostale. Jemanje od pouka, kot to trenutno počnejo romski pomočniki, se ji ne zdi najboljše za učni napredek otrok. Otroci namreč niso deležni vseh metod dela, ki jih učitelj uporablja pri pouku, ne slišijo razlage ter navodil za domačo nalogo. Kljub temu se ji zdi dobro, da romski pomočniki so, a bi bili zagotovo bolj učinkoviti, če bi delali popoldan v naselju, ko otroci pridejo iz šole in potrebujejo pomoč. To idejo so v njihovem naselju uspeli uresničiti v prvi vrsti prek Inštituta za narodnostna vprašanja (INV), ki je v vasi izvajal projekt učne pomoči z naslovom Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti pod vodstvom prof. dr. Mirana Komaca (danes pa INV izvaja učno pomoč v okviru projekta CŠOD), in prek centra za socialno delo. Socialne delavke prihajajo v naselje vsak dan popoldan in ponudijo pomoč, če jo otroci želijo, je pa poudarek predvsem na socializaciji, kvalitetnem preživljanju prostega časa, in ne toliko na učni pomoči. Njihov dnevni center, ki deluje že od leta 2009, je bil že prepoznan kot dobra praksa.

 

Vrtec v naselju za lažje vključevanje

Prav v povezavi z boljšim vključevanjem v slovenske šole so Hočevarjevi vztrajali, da v naselju ustanovijo vrtec za romske otroke, ki se je od ustanovitve leta 2009 izkazal za zelo uspešnega. Obisk vrtca v Trebnjem je bil namreč zelo slab, v vejarskem vrtcu pa je vpisanih veliko več otrok. Otroci po izkušnji vrtca tudi sami izrazijo željo, da si želijo v šolo. Pred odhodom v šolo se spoznajo z osnovnimi higienskimi navadami, skozi igro se učijo slovenščine, naučijo se ločevati odpadke. Vida ob tem pove, da se komu to morda zdijo malenkosti, vendar otrokom res pomagajo, da stopijo v šolo bolj samozavestni. Za romske otroke, ki gredo v šolo s 1000 otroki, kot je trebanjska, ne da bi bil prej v vrtcu, je to kar velik šok. Z jezikom še niso tako dobro seznanjeni, morda se kakšen otrok ponorčuje iz njih zaradi čudne izgovorjave in zelo hitro se lahko ustvari blokada.

Romsko naselje se je sedaj infrastrukturno že kar razvilo, vendar vsaka materialna dobrina potrebuje tudi dušo, ljudi, še pove Vida. Če njih ne bodo razvijali, potem tudi iz tega, kar so uspeli materialnega doseči, ne bo nič. Z možem si želita, da bi mladina prevzela njuno pobudniško vlogo pri razvoju naselja. Vida zato sedaj opravlja strokovne izpite za prekvalifikacijo za predšolsko vzgojiteljico, da bo lahko pomagala v domačem vrtcu in v to delo nato uvedla še druge mlade. Trenutno se jih sicer malo odloča za opravljanje poklicne šole, ker vsaj starejše generacije, ki niso uspele priti skozi osnovno šolo, ugotavljajo, da imajo premalo podlage, vendar se z vrtcem stvari počasi spreminjajo. Prva generacija, ki je prišla iz vrtca, je sedaj v 4. razredu, ko bodo ti v 9. razredu, osnovna šola za odrasle, ki jo sedaj obiskujejo tisti, ki niso naredili osnovne šole, ne bo več potrebna.

Mit o nedelavnih Romih in resnica o iskanju zaposlitve

Romska skupnost iz Vejarja se je pred desetletji preživljala z nabiranjem zelišč in gob, ki so jih prodajali domačim zadrugam in tujcem (Francozom, Nemcem in Italijanom). Z nabiralsko dejavnostjo so uspeli dobro zaslužiti, zato takrat ni bilo potrebe po socialni podpori. S prehodom v nov družbeni in gospodarski sistem ter postopnim propadanjem zadrug in podjetij, ki bi odkupovala nabrana zelišča in gobe, je iskanje zaposlitve postalo težje. Sedaj večina prebivalcev živi na socialni pomoči, nekateri se za dodaten zaslužek ukvarjajo z zbiranjem železa.

Z iskanjem stalne zaposlitve pa je tako – precej delodajalcev si Romov ne želi. V skupnosti imajo ogromno fantov, ki so močni, delavni in bi z veseljem poprijeli za kakšno napornejše delo, če bi ga uspeli dobiti, tako pa se sedaj ukvarjajo predvsem z zbiranjem železa. Na splošno med mladimi ni velike motivacije za izobraževanje, ker tudi zaposlitve ni. Zakaj bi se mučil za nekaj, ko pa veš, da te ne bodo zaposlili. Včasih je bilo delo v slovenski družbi cenjeno, sedaj pa država sama znižuje vrednost dela. Socialni transferji so redni, država se še opraviči, če jim jih ne uspe izvesti v dogovorjenem roku, delavcu, ki trdo dela več mesecev, pa se nihče ne opraviči, če ne dobi plače.

Matija še pove, da je bilo včasih v tem naselju okoli 40 ljudi redno zaposlenih, poleg redne službe pa so se ukvarjali še z dodatnimi dejavnostmi, kot je gobarjenje – živeli so za delo. Danes je v naselju okoli 350 ljudi, zaposlen pa je samo en, pa še ta s svojo plačo slabše shaja kot ostali, ki se preživljajo s socialno pomočjo. Narobe svet, moralo bi biti ravno obratno, pravita zakonca Hočevar.

Zgodba iz naselja Vejar se tukaj ne konča. Več sledi v naslednjem članku .

 

Zadnja sprememba: sreda, 11 junij 2014
(6 glasov)
Glasuj!
Članek je bil prebran 1514-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti