Kot smo pred meseci na mladi.net obljubili, sva se dve predstavnici pobude »Smo ljudje res soljudje?« podali preverjat informacije o Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Želeli sva si pristnega stika, vtisa in hkrati srečanja s kom, ki nama bo pomagal preveriti prebrano in povedati še kaj o podobnostih in posebnostih, deliti z nama dobre prakse, morebitne drugačne poglede in za povrh še svojo izkušnjo. Kmalu po vstopu v prostore Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni in prvih izmenjanih besedah sva ugotovili, da sva na pravem mestu. Na najina vprašanja je odgovarjal predsednik ljubljanske veje, g. Davor Majc.

Image
foto: mladi.net
Morda sta naju že prvi stik in uvodna predstavitev nekoliko presenetila. V nasprotju s pričakovanjem (kot večina sva na ulici srečevali predvsem do potankosti urejene misijonarje), naju je g. Davor Majc pozdravil povsem običajno oblečen, kasneje sva izvedeli, da je prišel iz službe, kar je v njegovem primeru vodenje samostojnega podjetja, ki se ukvarja z izdelavo spletnih strani. V nadaljevanju pogovora sva izvedeli, da je tudi sicer tako, da člani Cerkve običajno opravljajo svoje službe, znotraj Cerkve pa vsa opravila opravljajo prostovoljno, kot del služenja.

Prav služenje je eno od glavnih poslanstev Cerkve, ki se trudi, da bi z oznanjanjem evangelija Jezusa Kristusa vsem ljudem omogočila notranji mir in srečo, tesne zakonske in družinske odnose in nazadnje tudi večno navzočnost Boga. Kar za družino, za katero pravijo, da je temeljna enota Cerkve, pomeni, da bodo skupaj v večnosti, v kolikor bodo živeli po nauku, ki ga uči njihova Cerkev. Hkrati predstavljajo center družinske zgodovine in so pravi naslov, če se odločimo raziskovati preteklost rodbine.

Kako in kje se je pravzaprav vse skupaj začelo?

Že od samega začetka je Bog klical preroke – Noeta, Mojzesa, vse do Jezusa, pa po njem novozavezne preroke, med katerimi je bilo veliko zavrnjenih (Peter je bil npr. križan v Rimu), nakar je po pričevanju Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (v nadaljevanju Cerkev) poklical preroka 19. stoletja, Josepha Smitha. Smith, pogosto označen tudi kot prerok tega razdobja, je kot štirinajstletni deček odšel v gozd, da bi molil in tako izvedel, kateri Cerkvi naj se pridruži. V odgovor na molitev sta se mu prikazala Bog Oče in njegov Sin, Jezus Kristus, ki naj bi ga poklicala, da na Zemlji obnovi Cerkev Jezusa Kristusa. V naslednjih desetih letih naj bi Smitha obiskali še drugi nebeški glasniki. Prevedel je Mormonovo knjigo (ki poleg Svetega pisma predstavlja temelj vere) in prejel polnomočje za ustanovitev Cerkve. Pričel je v New Yorku, od koder so potovali prvi pričevalci in se ustalili v Utahu, ki še danes velja za središče Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Ta danes združuje okrog 15 milijonov članov, od katerih več kot polovica živi izven ZDA. Kljub temu je to središče, v katerem predsednik (trenutno Thomas S. Monson) ob pomoči svojih dveh svetovalcev še danes sprejema vse večje odločitve. Prav fascinanten je način odločanja – do vseh odločitev pride preko molitve – tako tudi npr. menjavo predsednikov ali pa lokacijo misijonarjenja mladeničev in mladenk (več o njihovem poslanstvu vam zaupamo v naslednjem članku) vodstvo pravzaprav “izmoli”.

Kaj pa pri nas?

V Sloveniji je kot prvi član Cerkve (ta je bila pri nas uradno registrirana že leta 1991) znan Albin Lotrič, ki se je srečanj udeleževal v Avstriji, kasneje so člani delovali na več najetih lokacijah v Ljubljani, leta 2008 so se ustalili v Šiški. Danes delujejo tri veje in vključujejo približno 400 članov. Omenjena v Ljubljani ter celjska in mariborska, ki sta zaenkrat v najetih prostorih. Tudi tam opravljajo srečanja in nedeljske zakramentne sestanke. Ti predstavljajo obnovitev zaveze z zaužitjem kruha in vode. Sledijo lekcije, ki jih pripravijo učitelji, in predstavljajo branje svetih spisov. Svetega pisma, Mormonove knjige, pa tudi Naukov in zavez, kjer so zbrana razodetja novodobnih prerokov. Njihovi prostori v Ljubljani, Mariboru in Celju so odprti za vsakogar, tako za prisostvovanje nedeljskim bogoslužjem kakor tudi za obisk brezplačnih tečajev tujih jezikov, med drugim španščine, ki jo poučuje najin sogovornik. Povsem drugače je v templjih. Teh je 150, vanje lahko vstopijo samo vredni člani Cerkve, starejši od 12 let. Sloveniji najbližja templja sta v Frankfurtu in v bližini Berna. Le v templjih je možno pečatenje, kakor pravijo sklenitvi zakonske zveze, v njih se opravljajo odredbe za mrtve, predstavljajo pa tudi bazo za družinsko zgodovino.

 

Zadnja sprememba: torek, 27 maj 2014
(15 glasov)
Glasuj!
Članek je bil prebran 2242-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti