Alison K. | ponedeljek, 26 maj 2014

Če vprašamo svoje starše ali stare starše, pri katerih letih so se osamosvojili, bo ta številka pri večini zelo verjetno manjša od 25. Nedolgo nazaj je bila ravno starost 25 let prelomnica med obdobjem mladostništva in odraslosti. Danes pa ni več tako.

ImageNiso številke tiste, ki odločajo, kdaj je kdo še v svetu mladostništva in kdaj je kdo prišel med odrasle, ampak so ključne razvojne naloge, kot so samostojnost, čustvena stabilnost, usmeritev v poklic in finančna neodvisnost, ureditev bivanja, prilagajanje na partnersko skupnost in ne nazadnje tudi prilagajanje na starševstvo.  Ni več skrivnost, da se obdobje mladostništva podaljšuje oziroma da se je med mladostništvom, ali kot ga drugače imenujemo, obdobjem adolescence in odraslostjo pojavila še ena razvojna faza imenovana postadolescenca. Tipični predstavniki te faze naj bi bili študentje. Ti naj bi že imeli izoblikovano samopodobo in lastno življenjsko orientacijo. Ne sprašujejo se več o smislu življenja, a se še niso postavili na lastne noge.

Prehod v odraslost ni odvisen samo od posameznika in njegove primarne družbe, ampak tudi od širšega okolja – politike zaposlovanja, davčne zakonodaje …  Vse manj je takih, ki pri svojih 25 letih načrtujejo družino, se selijo v skupno gnezdo in postajajo popolnoma neodvisni od svojih staršev. Verjetno bi se marsikdo že podal na takšno pot, če bi imel (redno) službo in posledično finančno neodvisnost. Tako pa so ta leta še vedno namenjena študiju, saj študentsko življenje še vedno predstavlja varnost – študentski status in vse ugodnosti, ki jih ta prinaša, ter izgovor, da je življenje pri starših še vedno edina možnost. Zaključen študij pa žal še ni zagotovilo za službo in marsikdo se z diplomo v roki sprašuje: »Hm. Kaj pa sedaj?« Ali je morda na koncu vse le organizirano na način, da smo mladi prisiljeni ostati izven trga dela, saj dela praktično ni?

Kasnejši prehod med obdobjem mladostništva in odraslostjo je nekaj, na kar se bo pač treba navaditi. Seveda, kot vsaka stvar imajo tudi ti (prisiljeni) »tridesetletni mladostniki« pluse in minuse. Starejši si, težje se osamosvojiš in sprejemaš večje odgovornosti. Biološka ura tiktaka. Je pa prav postadolescenca morda največja priložnost za nabiranje nujno potrebnih življenjskih izkušenj, priložnost za spletanje velike socialne mreže in vsekakor čas, ki ga je potrebno dobro unovčiti.

Še za konec; pred kratkim je neki duhovnik dejal: »Dragi mladi, danes ste se znašli v težki situaciji. Za vaše uspehe in dosežene cilje ni potreben le trud, ampak garanje. Bodite močni in vztrajni.«

 

Zadnja sprememba: ponedeljek, 26 maj 2014
(7 glasov)

Komentarji 

 
#1 Rokc 2014-05-26 19:53 Dober članek. Slovenija je na tem področju (že dolga leta) med najslabšimi državami v Evropi. Mladi (bodisi samski bodisi pari) živijo pri starših in v tako razširjenih družinah - katerih največji problem je, da nimajo ločenega gospodinjstva - pride do hudih konfliktov.
Gre za resen družbeni problem, ki ima lahko neželene in hude socialne posledice: medgeneraicjske napetosti, razbite družine, nezrelost celih generacij itd.
Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2260-krat.


Svetovalnico zagotavlja

Spletni odgovori niso povedali vsega? Obišči MIC-ovo osebno svetovalnico. Dogovorite se za osebno srecanje z MIC-ovimi svetovalci

Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti