Milka P. in Maja B. | torek, 06 maj 2014

Predstavljaj si, da si desetletni otrok in živiš na Kitajskem. Ko želiš nekaj povedati, ti besede to dovoljujejo, neizrečeni kodi obnašanja ti počasi prihajajo v kri, nato pa se nekega dne usedeš na letalo in tvoje življenje se z enim letom preseli v Slovenijo. To je zgodba, ki jo živi Jin Lei Lin, ki ste ga že spoznali v prejšnjem članku. Tokrat lahko preberete več o njegovem pogledu na slovensko in kitajsko kulturo ter o njunem srečanju.

Image 

Slovenski šoki

Na začetku je Jin v pozdrav nežno stisnil roko, a so kmalu začeli deževati komentarji: ˝Stisnite po moško!˝ Ugotovil je, da je pri nas pomemben močan stisk, saj ta izraža samozavest in moč za razliko od Kitajske, kjer dober vtis pusti nežen stisk roke. Slovence opiše kot direktne ljudi, medtem ko Kitajci skušajo stvari vprašati po ovinkih. Med večjimi kulturnimi šoki je bilo zanj tudi gledanje v oči med pogovorom. Ob prihodu je imel občutek, da smo Slovenci zelo jezni, saj je očesni stik v njegovi primarni kulturi znak jeze do sogovornika. Jin se mora še danes včasih zavestno potruditi, da naredi ˝po naše˝ in pogleda sogovornika v oči.

Na Kitajskem je s porokami malo drugače

Poroke na Kitajskem so finančno breme predvsem za moške, saj se od njih pričakuje, da bodo pred poroko priskrbeli tako avto kot hišo, šele nato se družini lahko pogovarjata dalje. Materialna preskrbljenost naj bi bila zagotovilo ljubezni in garancija, da ob potencialni ločitvi ženski ostane vsaj bivališče.

Obiski v rodnih vaseh so za mlade, zaposlene v mestih, pogosto stresni. Zakaj? Doma jih čakajo z vprašanji, kot so, kje imaš partnerja, kdaj bodo vnuki ipd. Druga navada, ki povzroča stresa, je podarjanje denarja ob slavjih. Vsota namreč ne sme biti majhna, saj bi bilo sramotno. Za mlade, ki se bojujejo za obstanek na trgu dela, to predstavlja velik pritisk. Jin poudari, da ob vsem tem mladi pogosto nimajo dovolj prostega časa za druženje, kjer bi spoznali partnerja, zato so na Kitajskem ustanovili podjetja, kjer si lahko začasno najameš partnerja za potrebe obiskov ter s tem lažno ugodiš pričakovanjem domačih

Kako pa je s porokami mladih, ki so svojo prvotno domovino, Kitajsko, zamenjali za Evropo? Ženini si najpogosteje iščejo nevesto znotraj dežele, kjer bivajo, če jim tam ne uspe, iščejo drugje po Evropi ali pa se odpravijo nazaj na Kitajsko. Jin pove, da ti je včasih izkušnja bivanja v Evropi dajala status – kdor je bival v Evropi, se je namreč štel za premožnejšega –, a danes to ne velja več, in neveste v primarni domovini zato ne dobiš nič lažje.

Ena družina, en otrok?

Družine tako na Kitajskem kot v Evropi imajo danes povprečno dva otroka, deloma tudi zaradi višjega standarda in stopnje izobraženosti. V času komunizma so morali ljudje na Kitajskem skrivati drugega otroka ali pa so plačali kazen. Le na podeželju je bilo dovoljeno imeti še enega, če je bila prva hčerka, ker je bila velika potreba po delovni sili. Si pa našel tudi v tistih časih družine s petimi ali šestimi otroki. Danes se na Kitajskem kažejo posledice zakona o enem otroku. Na mladih edincih sloni veliko finančno breme, saj morajo delati za svoje preživetje, velik del plače pa dajejo za oskrbo starejših sorodnikov, saj ni drugih sester in bratov, ki bi prav tako lahko prispevali.

Smo v veri v čem podobni?

Na Kitajskem se ljudje najpogosteje izrečejo za budiste, a Jinova generacija vere v vsakdanjem življenju ne živi več. Mladi se večinoma bojujejo za hišo in avto in ne hodijo na verske obrede. Budizem je tamkajšnjim mladim najpogosteje pribežališče v viharnih časih. Jin pojav primerja s krščanstvom v Sloveniji. Sam pravi, da je budist, vendar je to zanj zgolj poimenovanje in ne igra pomembne vloge pri ohranjanju kulture. Med kitajskimi navadami, ki jih še vedno ohranjajo v Jinovi družini, je kitajsko novo leto, pravi pa, da doma praznujejo tudi nekatere slovenske praznike, na primer božič. Kitajska hrana v Sloveniji Jin Lei Lin pove, da je hrana, ki jo najdemo v kitajskih restavracijah v Sloveniji, deloma prilagojena. Restavracije na Kitajskem delujejo po samopostrežnem principu: izbereš si surovo hrano, ki jo nato pripravijo pred teboj. Izbira hrane je res velika in se neprestano spreminja, ker se ljudje hitro naveličajo istih stvari, v Sloveniji pa takemu spreminjanju nismo najbolj naklonjeni. Slovenci in Kitajci se pri prehranjevanju kar precej razlikujemo – prvi gremo v neko restavracijo, predvsem zato da se najemo, drugi pa z željo, da poskusijo nekaj novega.

Stereotipi Kitajcih na prepihu

Res je, da se Kitajci hitreje napijejo, za to je krivo pomanjkanje posebnega encima, deloma pa je s tem stereotipom povezana tudi kultura pitja. Na Kitajskem namreč ni vljudno zavrniti pijače, če ti jo nekdo ponudi, še posebno v poslovnem svetu. V navadi je namreč, da oseba, ki te želi na primer prositi za neko uslugo in te povabi v restavracijo, tako pri naročanju hrane kot pijače ne skopari. Pijačo je treba takoj popiti, s hrano pa je nekoliko drugače. Da hrana ostaja na krožniku je znak gostiteljeve radodarnosti, saj je naročil več, kot bi lahko povabljeni pojedel.

Javno pljuvanje ni povsem iz trte izvito. V preteklosti je bila to navada predvsem na vaseh, danes pa tega skoraj ne vidiš več. Jin ima sam izkušnjo, da so ga ob prihodu v Peking opozorili, da se tukaj ne pljuva.

Tudi stereotip, da na Kitajskem vlada umirjeno, počasno življenje, je po njegovem mnenju zmoten. Tempo v Ljubljani se mu zdi počasnejši, temu pripisuje tudi boljšo kvaliteto zahodnih izdelkov.

Fotografiranje, ki ga vedno opazimo pri kitajskih turistih, je precej podobno našemu fotografiranju tujih držav. Čeprav se je standard zvišal in si lahko potovanje v Evropo privošči vedno več Kitajcev, je še vedno precej takih, ki Evrope nikoli ne bodo videli ali pa jim bo uspelo iti tja le enkrat v življenju. Zato je vsaka fotografija, ki jo lahko delijo z drugimi, tako zelo dragocena.

Slovenija je v marsičem drugačna od Kitajske, vendar Jin tu ne pogreša ničesar. Na splošno ga navdušuje raznolikost držav, ker človeku da različne poglede.

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(5 glasov)
Glasuj!
Članek je bil prebran 1722-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti