Maja B. in Milka P. | nedelja, 27 april 2014

Pred dvajsetimi leti je na Kitajskem veljalo, da je Evropa naprednejša od domovine. Starši Jin Lei Lina so se v želji po boljšem življenju odločili za selitev v Evropo, Jin Lei Lin ter njegov brat pa sta začasno ostala pri babici na Kitajskem.

Od takrat je preteklo kar nekaj let – Jin Lei Lin je danes diplomant Ekonomske fakultete v Ljubljani. V Sloveniji živi od svojega desetega leta, vendar še vedno naleti na ljudi, ki ga presenečeno vprašajo, od kod zna tako dobro slovensko.

Iskanje dela v Sloveniji

Jinova družina se danes ukvarja z gostinstvom – morda ste njihovo kitajsko restavracijo na Poljanski cesti v Ljubljani celo že kdaj obiskali. Na Kitajskem so se pred tem preživljali z delom v banki in v elektrarni. Ob selitvi v Slovenijo niso imeli posebne želje po delu v restavraciji, ker pa so bili njihovi predhodniki že vpeljani v gostinstvo in ker je na tujih tleh veliko lažje nadaljevati z nečim, kar je že preverjeno, kot pa začeti nekaj povsem na novo, so se odločili nadaljevati v tej smeri.

Iz kitajske kulture v slovensko

Jin je bil pri desetih letih prestavljen iz kitajske v slovensko kulturo. Ob prihodu je takoj nadaljeval šolanje. Na začetku ni razumel ničesar, zato je sledil vrstnikom in bilo mu je težko, ker ni vedel, kaj se dogaja okrog njega. Po letu je že lahko komuniciral, a zares domače se je počutil le pri matematiki in likovnem pouku. Sedaj tekoče govori slovensko, zahvaljujoč vztrajnemu in samoiniciativnemu učenju tudi v prostem času. Pravi, da so mu bili najtežji skloni, in zanimivo se mu je zdelo, da so se pri teh velikokrat zmotili tudi slovenski kolegi.

Jin Lei Lin
foto: mladi.net
Ker v Sloveniji ni bilo veliko predstavnikov njegove generacije s prvotne domovine, s katerimi bi se lahko primerjal, se je zgledoval po slovenskih vrstnikih. Za večino je bila gimnazija logičen naslednji korak v njihovem šolanju, zato je tudi sam nadaljeval to pot. Pogosto se dogaja, da mladi kitajske narodnosti v Sloveniji končajo srednjo šolo, na primer gostinsko, in na tej stopnji zaključijo šolanje in nadaljujejo delo v družinskih podjetjih – največkrat so to restavracije ali pa trgovine. Navada je, da že od malega pomagajo pri družinskih dejavnostih, kar je verjetno razlog, da se jih manj odloči za študij. Tisti, ki pa se, se največkrat želijo preizkusiti v katerem drugem poklicu.

V Sloveniji je študentom bolje postlano

Na vprašanje o primerjavi študentskega življenja v obeh deželah odgovori, da je študiranje v Sloveniji luksuz. Ljudje si tukaj vzamejo več časa za študij, poleg tega pa je na voljo več ugodnosti. Na Kitajskem zaradi ogromnega števila ljudi vlada velik boj za ocene, ker so te vstopnica za službo; le mladi iz premožnejših družin si lahko privoščijo dolg študij. Po končani prvi stopnji študija pogosto ne najdejo zaposlitve, zato dokončajo še drugo in tretjo, a zaradi velike poplave magistrov in doktorandov tudi to ne predstavlja več zagotovila, da bodo dobili službo.

Jin je zadovoljen s svojo izbiro študija, saj se je veliko naučil, a tudi namučil. Sedaj kot diplomant Ekonomske fakultete vodi svoje lastno podjetje, da bi si pridobil izkušnje za naprej. Z odprtjem indijske restavracije želi razbiti stereotip, da otroci vedno sledijo staršem pri poklicni poti.

Ohranjanje jezika

Doma se pogovarjajo v kitajščini. Pravi, da je podobno tudi pri ostalih kitajskih družinah po Evropi, drugače je morda le pri tistih generacijah, ki so se že rodile v tuji državi in jim je zato bližje jezik okolja. V večjih državah obstajajo kitajske šole, vendar je v Sloveniji premalo ljudi kitajske narodnosti, da bi jo ustanovili. Na Ekonomski fakulteti sicer nekaj delajo tudi na vključevanju kitajske kulture in jezika v okviru Konfucijskega inštituta.

Poleg ohranjanja jezika prek komunikacije v družini je veliko naredil tudi sam z branjem novic in knjig. Z jezikovnim znanjem, ki ga je osvoji na Kitajskem, lahko bere lažja besedila. Otroci na Kitajskem se namreč naučijo osnovnega nabora pismenk do petega razreda, sam pa je ob odhodu s Kitajske dokončal komaj drugi razred in osvojil približno polovico predvidenega števila pismenk, okoli 2.500. Vendar pa doda, da je s pismenkami kot z besedami – nihče, tudi tisti z doktorati, nikoli ne obvlada povsem vseh, kar pa ne pomeni, da se ne da marsikatere razvozlati iz konteksta.

Ljudje ga še vedno ogovorijo v angleščini

Odnos Slovencev do ljudi, ki se preselijo v našo deželo, Jin Lei Lin opiše kot dokaj zaprtega. Ko je bil mlajši, mu je bilo kar težko – Slovenci hitro damo vedeti, da nekdo ni »naš«. Še sedaj se mu dogaja, da vstopi na mestni avtobus in se vse oči uprejo vanj, v okviru študija pa ga tisti, ki ga ne poznajo, zamenjajo za študenta na izmenjavi in z njim govorijo v angleščini, četudi jim pove, da govori slovensko. Drugje poskuša sam najprej nagovoriti ljudi v slovenščini in marsikdaj je bil že deležen presenečenih pohval, da zna dobro govoriti slovensko, ki jim je takoj sledilo vprašanje, kje se je jezika naučil. Takih pohval in vprašanj se je že naposlušal.

Ko ga v tujini vprašajo, od kod je, pove, da je s Kitajske; ne predstavlja si, da bi lahko kdaj rekel, da je Slovenec. V Sloveniji ga imamo še zmeraj za tujega, medtem ko prijatelji iz Avstrije, ki so po narodnosti Kitajci, nimajo težav s tem, da si rečejo Avstrijci. Drugod so veliko bolj vajeni različnosti, medtem ko v Sloveniji take odprtosti ni, nanj gledamo kot na nekaj posebnega.

Kljub temu se mu zdi, da se je tekom njegovega življenja v Sloveniji odnos do priseljencev le spremenil na bolje. Sedaj v svoji »drugačnosti« vidi tudi prednosti, saj vsem ostaneš v spominu in ob naslednjem srečanju že vedo, kdo si.

Nekoč iz Kitajske v Slovenijo, danes pa …

se zgodba selitev obrača v drugo smer. Standard dežel je danes primerljiv, zato se ljudje pogosto vrnejo v domovino. Sam se ne želi vrniti, saj na Kitajskem nima tako dobro razvite socialne mreže kot tukaj. Na Kitajskem vsake toliko časa obišče babico, sicer pa se počuti doma tukaj, v Sloveniji, kjer ima družino in prijatelje.

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(13 glasov)
Glasuj!
Članek je bil prebran 1345-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti