Veselje je nalezljivo, pravijo, a čisto samo od sebe se ne širi. Potrebuje nekoga, ki ga deli naprej. In za širjenje ljubezni, miru in usmiljenja si je vse življenje prizadeval Raoul Follereau.

ImageRodil se je leta 1903 v Franciji. Brez želje po slavi se je lotil ustvarjanja. Pri 17 letih je izdal svojo prvo delo (1920) Knjiga ljubezni. Z oseminšestdesetimi stranmi res ni obsežno delo, a besede, ki se v njej skrivajo, so bogate. Poleg romanov, misli, potopisov in pisem mladim je Raoul pisal tudi pesmi ter drame. Veliko njegovih del je rušilo rekorde v številu uprizoritev, ponatisov in prevodov. Umrl je 6. decembra leta 1977, ko je z svetim Miklavžem odšel v nebesa k tistemu, na katerega se je obračal s prošnjo: »Reši ljubezen!«

Gospod Follereau je močno čutil z ubogimi: svoje delo je posvetil boju proti revščini, vojni, boleznim in osamljenosti. Tudi nam, mladim, pravi: »»Dajete mi oporo,« je dejal Arhimed, »in vrgel bom svet s tečajev!« Vaša opora je ljubezen. Pa ne kakšna cmerava ljubezen, ki ne naredi drugega, kot da joka nad bedo drugih, ampak bojevita ljubezen, ki se upira zoper socialne krivice, zasužnjevanje revežev, ki jih pasivno sprejemajo dobre duše, ki se oblačijo v večerne obleke, da bi obnovile svet in ob slaščicah govorijo o veliki lahkoti v svetu …

Bogastvo sveta je namenjeno vsem ljudem. To je resnica, ki jo morate osvojiti in jo vtisniti v pamet drugim.« Iz besed, ki jih beremo, veje prepričanje, da lahko ljubezen reši vse težave. Ljubezen namreč ne daje miloščine. Ne daje iz dolžnosti marveč iz usmiljenja. Človek, ki ljubi se zaveda, da »Nihče nima pravice biti srečen sam.« in ve, da ko daruje sodeluje pri Stvarnikovem načrtu. Da je to privilegij. »Darovati brez ljubezni,« doda, »je žalitev!«

Vojna je tudi na njem pustila velik pečat. Računal je, kaj vse bi lahko naredil z denarjem, ki so ga politiki brez težav vložili v vojno opremo. En bombnik ali 50.000 traktorjev? Ali 75 bolnišnic s 1000 posteljami? Morda raje 30 fakultet? Ves ta nesmisel mu ni dal miru. Čemu vojna? Čemu napredek? »Ste šli na Luno? Pa kaj potem? Nesposobni ste odpraviti revščino, bolezni, lakoto, socialne krivice, ker je tiktakanje vaše ure nadomestilo tiktakanje vašega srca.« Pravi: »Čemu služi znanost, če ne služi človeku?«

Gospod si je v času svojega življenja prizadeval na vse možne načine, da bi čim več ljudi navdušil nad Ljubeznijo. Le ta lahko reči svet. Le ljubezen nas lahko osvobodi dolžnosti. Najbolj znane od njegovih pobud so »Ura ubogih«, »Boj proti gobavosti« ter »En dan vojne za mir«. Pod prvim naslovom se skriva želja, da bi vsak od nas eno uro svojega dela tekom leta posvetil ubogim – jim daroval dobrine, prislužene v tem času, in pa tudi misli in molitve. Z »Bojem proti gobavosti« je naslovil pismo za OZN s katerim je dosegel, da so gobave obravnavali enako kot druge bolnike in jih niso več zapirali v geta. Leta 1944 pa je Rooseveltu pisal, naj podaljša vojno za en dan in jo obrne v prid življenju. Pod pobudo, katere cilj je bil predsednike vseh vojskujočih držav osvesti, kaj vse dobrega bi lahko storili z denarjem, ki ga porabijo za en dan vojskovanja, se je tedaj podpisalo tri milijone mladih ljudi iz 125 držav sveta.

Raoul Folleereau je v času svojega življenja naredil veliko. Ljudem so se njegove misli usedle v srce in gotovo je kdo zaradi njega daroval z več ljubezni, jedel z več spoštovanja, molil z več zaupanja. A zataknilo se je spet prav tam, kjer se je Raoul bal, da se bo: primanjkuje nam ljubezni in zato iščemo izgovore. Kako bi sicer lahko razumeli, da se v petdesetih letih ni spremenilo veliko? Da še vedno raje vlagamo v napredek kot pomagamo ljudem. Da še vedno pogledamo staran, ko v klobuk vržemo evro. Da še vedno govorimo, da se spremeniti ne da nič. Lahko se strinjamo z njegovo mislijo »Nebesa bi bila tu na zemlji takrat, ko bi zaspali ob misli, da so vsi ljudje srečni.« Pogumno se odzovimo njegovemu vabilu in začnimo dejavno ljubiti!

Na tej povezavi lahko prebereš še nekaj njegovih spodbudnih besed. Več jih lahko najdete v kateri od njegovih knjižic: Če bi Kristus jutri …, Ljudje kot drugi, Tridesetkrat okoli sveta, Edina resnica je ljubiti se, Civilizacija semaforov …

 

Zadnja sprememba: četrtek, 27 marec 2014
(6 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1688-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti