M. D. | torek, 18 marec 2014

Image
Foto: Jure Plavec
Zaradi vseh neverujočih okoli mene in vseh mnenj, ki niso naklonjena katoliški veri in Cerkvi, sem se na neki točki začela prav spraševati, zakaj pa jaz še vztrajam v tem, ko pa ...?

 

 

In prišla do naslednjih odgovorov:

  • Sedanja družbena miselnost mi je sicer mikavna, a me vedno znova pusti prazno, ko ji nasedem in verjamem, da je vse prav in dobro, da je glavni smisel življenja užitek in imetje.
  • Ker mi Božja resnica o meni: Da sem ustvarjena iz ljubezni in po Božji podobi, da je moje telo sveto (ker je tempelj/svetišče Svetega Duha), da sem v Božjih očeh lepa in dragocena, da me je Bog želel, me sprejema in ima čez vse rad, prav takšno kot sem … tako blagodejna, dobra spodbuda in tolažba, ki mi pomaga verjeti vase.
  • Ker rabim načela, ki so meni in drugim v (dolgoročno) korist (kar zagotovo zapoved ljubezni do sebe in drugih ter delanja dobrega je).
  • Ker mi je zavedanje, da obstaja Nekdo, ki je večji in močnejši od mene, ki ve, kaj je dobro zame, me ima neskončno rad in na katerega se lahko vedno zanesem in računam Nanj, na Njegovo pomoč … mi daje občutek varnosti, upanja in tega, da nisem sama.
  • Moj glavni vzornik je res popoln in mi daje milost, blagoslov, spodbudo, pomoč … da bi mu lahko bila popolna.
  • V vsakem človeku, v vsaki stvari, v naravi lahko najdem odsev Boga: lepoto in dragocenost.
  • Celo življenje, predvsem pa stiske in preizkušnje dobijo nov, večji smisel, saj vem, da je to sredstvo rasti in izboljševanja. In da mi je takrat Bog še posebej blizu.
  • Smrt ni več grožnja je pa spodbuda, da se trudim živeti kar se da krepostno in je obljuba, da me po njej čaka nekaj še lepšega. Da ni konec, ampak da je predvsem začetek.
  • Potrebujem skupnost, ki me podpira na moji poti, mi naravna korak, me spodbuja in dviga.
  • Zakramenti in molitev so me že tolikokrat umirili v meni, mi dali moči, da sem se pobrala in nadaljevala pot … zaradi njih se je rešil tudi marsikateri problem.
  • V Cerkvi sem dobila tudi sprejetost, ljudi, ki verjamejo vame, so mi na razpolago, tudi občutek, da sem nekaj vredna, da lahko tudi jaz storim kaj dobrega pa veliko ene topline in naklonjenosti.
  • Salezijanska družina mi pa že sama po sebi pomeni in mi (že 10 let) daje veliko več kot družina ali katerikoli drugi odnos. Predvsem njim se imam zahvaliti, da lahko ob njih (in med njimi) spoznavam, kaj je ljubeznivost, ki ne mine, kako je biti sprejet in vedeti, da bo drugi ostal tam-zate ne glede na vse. Spremljajo mi v moji zgodbi življenja, me vodijo na poti osebnostne in odnosne rasti, poglabljanja vere, razvijanja talentov …

Razlogov je še veliko več. Prav tako čudežev, ki jih je Bog storil zame. In zaradi vsega tega, možnosti, da ne bi verovala in hodila v cerkev niti ne dopuščam.  

 

Zadnja sprememba: torek, 18 marec 2014
(4 glasov)

Komentarji 

 
#1 Maja 2014-04-06 13:26 Za vse to ne potrebuješ Boga… sama sebi si, moraš bit bog. Sama sebe moraš imeti rada, si moraš bit všeč, ker si lepa, ker si dobra sama po sebi, in ne zato ker te je nekdo tako "ustvaril".
Sama pelješ svojo usodo, sama si na Zemlji. Vse kar misliš, da je Bog, si v resnici ti.
Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2241-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti