Tadej Pesjak | sreda, 12 marec 2014

Če odštejemo morje izdelkov, ki jih krasi oznaka »Made in China«, nam v Sloveniji skoraj edini stik s Kitajsko ponujajo njihove restavracije, ki jih najdemo v skoraj vsakem večjem kraju. Vendar pa je zelo verjetno, da se bo to kmalu spremenilo. Čeprav je Kitajska v 19. stoletju zaradi prihoda zahodnjakov izgubila ves svoj cesarski blišč, se je zdaj vrnila na vrh kot druga največja gospodarska sila na svetu. Vplivi te spremembe so že opazni pri nas, saj se v nekaterih šolah kitajski jezik že pojavlja kot izbirni predmet. Zelo verjetno pa bomo lahko poleg tistih v kuharski opravi kmalu srečevali mnogo več Kitajcev z nahrbtniki in fotoaparati.

ImageNa Kitajskem namreč izredno hitro raste srednji razred, ki ima dovolj denarja, da si lahko privošči razkošja kot so potovanja. Kot rezultat tega so Kitajci postali narod z največ turisti – letos naj bi jih druge države obiskalo več kot 100 milijonov. Še vedno pa večina kitajskega uspeha leži na ramenih revnejših ljudi, še posebej migrantskih delavcev. To je sloj okoli 260 milijonov ljudi, ki pridejo s podeželja delat v mesta in tam ostanejo celo leto. Pogosto morajo otroke pustiti doma, kjer jih vzgajajo stari starši. Smisel njihovega življenja postane trdo delajo, stalno odrekanje in varčevanje. Zadnjič sem bral zgodbo o paru, ki je zaradi želje po lastni hiši 3 leta živel samo s 5 juani na dan (okoli 0,6 €), preostalo že tako nizko plačo pa sta dajala na stran. A na koncu se jima je želja uresničila.

Ti delavci se najbolj veselijo obdobja okoli kitajskega novega leta, ki je za mnoge edina priložnost za snidenje z domačimi. V tem času se zgodi tudi največja človeška migracija na svetu, kar je močno opazno v potniškem in še posebej železniškem prometu. Tudi sam sem v tem času potoval po Kitajski, a imel sem veliko srečo in skoraj vedno uspel kupiti mesto v spalnem vagonu. Ostali vagoni so v tem času skoraj vedno podobni konzervam sardin. In kar je še hujše, na Kitajskem nekatere vožnje trajajo tudi do tri dni. Moj prijatelj je imel manj sreče, saj je postal ena izmed sardin in na koncu ugotovil, da je pravzaprav dosti bolj udobno čakati na stranišču vlaka s skupino drugih potnikov.

Pri omembi Kitajske mnogi verjetno pomislite na grozote, ki se najdejo v njihovih kuhinjah. Iz lastnih izkušenj vam lahko zagotovim, da je hrana večinoma precej normalna in izredno okusna. Seveda najdemo tudi stvari, ki bi jih z veseljem pojedel šele po nekajdnevnem postu (poskusil sem bube sviloprejke in naj vam dam samo en nasvet: kokon ima grozen okus, bubo je treba najprej odpreti), a večinoma so to specialitete ali pa se uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini.

Ne čudi me, da so se kitajske restavracije razcvetele po celem svetu, saj sta hrana in obedovanje v kitajski kulturi zelo pomembna. Skoraj vsaka tretja stavba pri njih je nekakšna restavracija. Kitajci radi jedo in obedovanje je (poleg karaok) eden glavnih načinov druženja in zabave. S to platjo življenja je povezanih tudi veliko njihovih običajev. Obed je družabna zadeva in zato se hrana vedno deli. Gostje naročijo obilico jedi, ki se postavijo na vrtljivo ploščo in so na voljo vsakemu. Tako se ljudje povežejo in izkusijo več možnih okusov. Ste se kdaj vprašali, zakaj Kitajci uporabljajo jedilne palčke? Noži in vilice jih preveč spominjajo na orožje in zdi se jim barbarsko z njimi »mrcvariti« hrano. Palčke so kot podaljški prstov in tudi hrana je vedno pripravljena na tak način, da jo je z njimi kar najlažje jesti.

V drugem delu članka bom nadaljeval z nekaterimi vidiki kitajske miselnosti, ki vplivajo na njihove medsebojne odnose.

 

Zadnja sprememba: četrtek, 20 marec 2014
(7 glasov)
Glasuj!
Članek je bil prebran 1251-krat.



Napovednik dogodkov

E-priprava na zakon
pon, 24.04.17


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti