Te dni že diši po krofih, trgovine so od začetka januarja polne pustnih kostumov, v preteklih dneh sem kar nekaj krat slišala: »Kaj boš pa ti za pusta?« Nekaterim ne preveč ljub običaj, spet drugi komaj čakajo, da vsaj za kak dan skrijejo svoj pravi jaz in se prelevijo v kaj drugega. Domačinom v Drežnici, v vasici pod Krnom pa pust pomeni mnogo več, kot le običaj. 

Tam se je ohranilo kompleksno tradicionalno pustovanje z izvirnimi pustnimi liki in z značilno vlogo fantovske družbe. Pustni čas se v Drežnici začne zadnjo soboto v letu, ko fantovska družba sprejema nove, polnoletne člane, vrhunec doseže na pustno soboto z obhodom po vasi in s prireditvijo na trgu, sklene pa se na pustni torek s sodbo in pogrebom pusta.

Priprave

Image
Foto: A. K.
V času pred pustom si vaški neporočeni fantje na sestankih razdelijo vloge. Potem se začnejo priprave: izdelovanje obličij, šivanje oblek in pripravljanje vsega, kar je potrebno za pustovanje. Priprave na pust so skrivnostne. Nihče razen fantov v fantovščini ne ve, kdo bo v kaj našemljen in kaj se »kuha« za pustno soboto. Vsem znana je le navada, da so na novo sprejeti fantje prvo leto našemljeni v Ta grde. Masko za Ta grdega si morajo iz lesa, rogov in ovčje kože izdelati sami. Dan pred pustom, na petek, se vsi fantje zberejo na zadnjem sestanku, da se pogovorijo še o zadnjih podrobnostih. Pozno zvečer se podajo na hrib nad vasjo, ugasnejo javno razsvetljavo, in ko ura odbije polnoč, zapojejo pesem »Bleda luna«, drežniško fantovsko himno. Nato gredo v povorki po vasi in z vlačenjem »plehov« po tleh, verigami, palicami in vriskanjem zganjajo hrup. Povorka je znanilka, da se bliža pust, in marsikomu požene adrenalin po žilah.

Pustna sobota
Na pustno soboto v Drežnici zjutraj zazvoni rana ura. Že na vse zgodaj se fantje zberejo v domači gostilni, kjer se zamaskirajo. Domačini pa na sredi vasi že nestrpno pričakujejo prvi, jutranji pustni sprevod. Pustni sprevod se deli na Ta lepe in Ta grde. Prvi v sprevodu hodi tisti, ki vozi in koraka ob zvoku pustne pesmi, igrane na harmoniko. Za njim gre godec, pa dva ali trije pari Ta lepih in Ta stara dva. Sledijo Petelinar in Vsaka dobi, pa Zdravnik in Rezljan, Ta debel, Cgajnarji, Poštar, Policaj in najznačilnejša drežniška maska, Ta grdi, ki zganjajo hrup s težkimi zvonci, ki jih imajo privezane okoli pasu in poleg strašne maske zbujajo strah pri najmlajših. Zadnja v sprevodu se sprehajata Hudič in Smrt, ki pomagata Ta grdim lovit otroke. Ta lepi v vasi obiskujejo hiše. Ne stopijo pa v tisto, v kateri so v prejšnjem letu imeli kakšno smrt. Pri vsaki hiši se ponovi dvogovor med gospodarjem in vodjem sprevoda, šele na to jih ta spusti v hišo, kjer Ta lepi in Ta stara dva odplešejo in družini zaželijo srečo. Med tem Ta grdi, Cgajnarji, Hudič in Smrt po vasi lovijo otroke. Ulovljene pripeljejo na sredo vasi, kjer jih z nogavicami polnimi pepela »mlatijo«.  Domačini in obiskovalci pa so sredi vasi deležni ogleda operacije Ta debelega, ki je uspešno delo izkušenih Zdravnikov, Policaja in še koga. Rezljan išče tiste, ki imajo umazane čevlje, in jih z zanimivimi pripomočki hitro zopet zlošči. Petelinar prodaja čisto pravega petelina. Kakšna gruča ljudi pa vedno stoji okrog voza, ki je last Vsake dobi, ta namreč prodaja srečke, in glej ga zlomka, res vsaka dobi. Dan mine ob smehu, prijetni slovenski domači glasbi, kuhanem vinu in domačem žganju, ob zvokih zvoncev Ta grdih in piščali Policaja. Pustno dogajanje na trgu sredi vasi se zaključi takrat, ko Ta lepi obhodijo vse hiše v vasi. Zvečer se vse maske skupaj še zadnjič pokažejo v sprevodu in veselje se nadaljuje na plesu v vaški gostilni.

Sodba

Image
Foto: A. K.
Kot vsak pust, se tudi drežniški pust zaključi s sodbo. Že na dan pred pustnim torkom se nekaj fantov zbere, da zapišejo kazniva dejanja, za katera bodo obtožili pusta. Na pustni torek se začne na placu sodba, pri kateri je navzočih veliko ljudi. Na odru so Sodnik in dva Porotnika, zraven pa Šajterji  ̶ vojaki, ki imajo vklenjenega Ta grdega. Tu sta v obrambo pusta še Zagovornik in Ta stara  ̶  njegova mati. Pust je kriv prav za vse, kar se je v zadnjem letu slabega godilo v vasi. Na koncu ga obsodijo na obešanje, ustrelitev ali zastrupitev. Ko ga rablji pokončajo, ga fantje peljejo v pogrebnem sprevodu v gostilno, kjer do polnoči leži na parah. Ko se približa polnoč, ga nesejo za pogrebom na kraj zunaj vasi, imenovan »dabr«. Tam ga še pred polnočjo sežgejo, opolnoči pa zavlada tišina.

Če vprašate domačine, kdaj se je pust v Drežnici začel, bodo odgovorili, da je od »panti veka«. Nihče namreč ne ve letnice začetka, gotovo pa sega daleč v zgodovino in se neprekinjeno ohranja še danes. Dediščina drežniškega pusta se prenaša iz roda v rod z ustnim izročilom in prenašanjem znanja s starejših članov drežniške fantovščine na mlajše. To niti ni težka naloga, saj v Drežnici otroci že od mladih let odraščajo s pustom, ki ga najprej doživljajo, kot »žrtev« Ta grdih in Cgajnarjev, nato pa v vedno večjem pričakovanju, kdaj bodo sami smeli postati del pustovanja. K skrbi za ohranjanje tradicionalnih vrednot spada tudi učenje izdelovanja lesenih in drugih mask.

V Drežnici se bo čas za domačine te dni ustavil. Marsikdo bo ob pustu pozabil na sivo vreme in vsakodnevne skrbi. Tam se te dni pripravljajo na »PUST, KR JE ZMIRI BIW AN ZMIRI BW«!

 

Zadnja sprememba: petek, 28 februar 2014
(9 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2106-krat.



Napovednik dogodkov

E-priprava na zakon
pon, 20.02.17


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti