Maja B. | torek, 21 januar 2014

Danes si življenja brez poznavanja angleščine skorajda ni mogoče predstavljati. Pa vendar, ste kdaj pomislili, da se bodo morda čez stoletja ali še prej naši potomci namesto angleščine v šoli učili španščine kot prvega tujega jezika? Svetovni oziroma vsaj evropski jezikovni primat si je skozi zgodovino že izmenjalo nekaj jezikov in prav gotovo tudi angleščina ne bo za vedno obdržala status globalnega jezika, ki si ga je izborila pred manj kot stoletjem. In ker »živi« v svetu hitrega napredka in korenitih sprememb, lahko pričakujemo, da bo uživala veliko krajši mandat, kot so ga bile deležne njene predhodnice.  

Druga svetovna vojna tudi kot jezikovni mejnik 
ImageAngleščina je na pomembnosti izrazito pridobila po drugi svetovni vojni, ko so Združene države Amerike doživele gospodarski razcvet in prehitele Evropo, ki se je soočala z vojnimi posledicami, ter tako pričele narekovati smer razvoja na nekaterih ključnih področjih – znanstvenem, gospodarskem, med drugim tudi v svetu popularne kulture. Širjenje novosti s teh področji med druge države in narode je posledično neizogibno potekalo prek angleškega jezika.

Stoletno razpredanje mreže
Da je v 20. stoletju sploh lahko prišlo do preboja angleščine, je zaslužno predvsem stoletno razpredanje jezikovne mreže – Angleži, ki so se iz takih in drugačnih razlogov odločili izseliti z britanskega otočja so s seboj odnesli tudi svoj jezik.

Zgodba Združenih držav Amerike, enega izmed ciljev angleškim emigrantov, je zgodba iskanja verske svobode. Začela se je v 15. stoletju z odkritjem ameriške celine in je dobila naslednje odločilno poglavje v 17. stoletju, ko je se skupina angleških verskih izobčencev, puritancev, odločila poiskati novo življenje na drugi strani Atlantskega oceana. Iz njihovih vrst so izšli ustanovni očetje Združenih držav Amerike, ki so po revoluciji v 18. stoletju in dokončni ločitvi od britanske kraljevine svojo pot nadaljevale samostojno in nadgradile jezikovno dediščino »svoje domovine«.  

Za preostale večje selitve angleške jezika so bili »zaslužni« gospodarski apetiti Britanskega imperija, ki si je izboril številna ozemlja – od Irske in sredozemskih državic, kot sta Malta in Ciper, do Indije, delov Kitajske, Avstralije, Nove Zelandije in Afrike ter si prilastil kup otokov v Tihem in Atlantskem oceanu. Večina teh ozemlji je z razpadom Britanskega imperija v 20. stoletju postala neodvisnih, vendar nosijo pečat britanske vladavine še danes – angleščina ima skoraj na vseh teh ozemljih posebno vlogo, in sicer status državnega jezika ali pa vsaj uradnega, poleg tega pa je precej teh držav danes kulturno in gospodarsko ter deloma politično povezanih z Združenim kraljestvom Velike Britanije prek Skupnosti narodov (Commonwealth of Nations). Zanimiv je primer Indije, ki poleg avtohtonega jezika hindi med uradne jezike prišteva še angleščino, ki ima tako pomembnejši status kot kopica drugih indijskih regionalnih jezikov. Čeprav angleščina v Indiji ni jezik domačega prebivalstva, se kljub temu uporablja v politiki, gospodarstvu, šolstvu in v drugih sferah družbenega življenja, predvsem med izobraženimi ljudmi.

Kaj se je v Evropi govorilo pred angleščino 

Image
Foto: M. Ž.
Zelo zgovoren in angleškemu precej soroden je primer latinščine, ki je s širjenjem Rimskega imperija postala (takrat) najpomembnejši evropski jezik in je svojo moč obdržala še dolga stoletja po razpadu imperija. Skozi srednji vek je bila sicer pretežno v rabi le v pisni obliki, saj so jo na področju govora pričeli izpodrivati nacionalni jeziki, ki so se postopoma pričeli oblikovati. V 11. stoletju je z zmago Vilijema Osvajalca na britanskem otočju pridobila na pomenu francoščina, ki je v naslednjih stoletjih obveljala za jezik kulture in višjih slojev in je bila od konca srednjega veka pa vse do prevlade angleščine v 20. stoletju tudi mednarodni jezik diplomacije.  

Vpliv globalnih jezikov
Ko govorimo o posledicah in spremembah, ki jih prinašajo jeziki svetovnega dosega, ne moremo mimo njihovega vpliva na izrazje drugih jezikov. Danes zelo močno čutimo vpliv angleškega jezika, na katerega v Sloveniji gledamo pretežno negativno, zanimivo pa nas ne moti druga jezikovna dediščina, ki je prešla med slovensko izrazje v preteklih stoletjih –morda prav zato, ker njenega neposrednega vpliva ne zaznavamo več. Škarje so tako na primer priromale iz nemščine (Schere), barka iz italijanščine (barca), keks pa iz angleščine (cake). Da sploh ne omenjam besed, kot sta mokasin ali bumerang, ki smo ju prek angleščine prevzeli iz jezikov ameriških in avstralskih domorodcev, pa nimamo nobene težave z njuno »neslovenskostjo«.

Nemogoče se je jezikovno izolirati, ker bi to pomenilo, da bi bili popolnoma odrezani od sveta zunaj naših meja. Že v preteklosti, ko so bili stiki z drugimi kulturami zaradi slabih prometnih povezav in počasnih prevoznih sredstev veliko redkejši, se jezikovnim vplivom ni bilo mogoče izogniti, kaj šele danes, ko srečevanje z globalnimi dogodki in predmetnostjo vse bolj postaja del vsakdanjega življenja.

Angleščini torej skorajda ne moremo uiti. Je to slabo? Mislim, da ne. Za slabo ali dobro pa lahko označimo naše »ravnanje« z lastnim jezikom. Na nas je, da se odločimo, ali bomo nov jezikovni potencial, ki se nam ponuja, izkoristili za bogatitev lastnega izrazja ali pa mu bomo pustili, da ga osiromaši. Kako je (in še bo) angleščina zaznamovala naš jezik, bodo lahko natančneje ocenili naši prapravnuki ali praprapravnuki, ki bodo morda živeli že v čisto drugačni globalni jezikovni situaciji – španski ali pa kakšni bolj (z današnjega vidika) eksotični.

Viri:
Dežman, Manca, 2013: Izvor slovenskih besed. http://filternet.si/pd/clanki/izvor-slovenskih-besed/.
Fanfani, Massimo, 2010: Anglicismi. Simone, Raffaele (ur.): Enciclopedia dell’italiano. Roma: Istituto della Enciclopedia italiana G. Treccani. http://www.treccani.it/enciclopedia/anglicismi_%28Enciclopedia_dell%27Italiano%29/.
Proietti, Domenico, 2010: Lingua dell'economia. Simone, Raffaele (ur.): Enciclopedia dell’italiano. Roma: Istituto della Enciclopedia italiana G. Treccani. http://www.treccani.it/enciclopedia/lingua-dell-economia_%28Enciclopedia-dell%27Italiano%29/.
Ožbot, Martina in Oliver Currie, 2008: Evropski jeziki: instrumenti in simboli. Ars & humanitas: revija za umetnost in humanistiko, 2/1, http://revije.ff.uni-lj.si/arshumanitas/article/view/266/178.
Sicherl, Eva, 1999: The English Element in Contemporary Standard Slovene: Phonological, Morphological and Semantic Aspects. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Šabec, Nada, 2004: Vpliv angleščine na slovensko besedje. Jesenšek, Marko (ur.): Besedoslovne lastnostislovenskega knjižnega jezika in narečij. Maribor: Zora, 514-554
 

 

Zadnja sprememba: torek, 21 januar 2014
(8 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2247-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti