Gašper K. | ponedeljek, 06 januar 2014

ImageJezik je super stvar. Pa ne ta v ustih. No, tudi ta je nepogrešljiv! Vendar govorim o jeziku kot sredstvu sporazumevanja med ljudmi (in, deloma, nekaterimi živalmi), o povezani verigi besed, ki jih s pomočjo glasilk in ustne votline spravimo v zvočno valovanje, ki potem potuje do ušesa ogovorjenega, ta pa si zvok, ki ga sliši, spet prevede nazaj v misli. Čudovito! Le kdo si je to izmislil?

Težko vprašanje. Razvoj jezika je vprašanje, s katerim se že dolgo ukvarjajo jezikoslovci, antropologi, sociologi, psihologi, biologi in mnogi drugi znanstveniki, pa še ni točnega odgovora in ga prav kmalu verjetno tudi ne bo. Lahko pa se vprašamo (in seveda tudi dobimo odgovor) malce bolj konkretno vprašanje – od kod posamezne besede?

Kdaj se je začela govoriti kakšna izmed besed?  Kaj je pomenila, ko so jo prvič izgovorili? Od kod sploh prihaja? S takšnimi in podobnimi vprašanji se ukvarja veda, ki ji pravimo etimologija, in  če verjamete ali ne, se da na takšna vprašanja – vsaj delno – čisto zadovoljivo odgovoriti. Delo s konkretnimi, posameznimi besedami je nekoliko lažje, kot pa če se vprašamo po izvoru velikega sistema, kot je človeški jezik. Seveda je spet odvisno, o kakšnih besedah govorimo. Enim je izvor sorazmerno lahko določiti. Taka je, recimo, sama beseda izvor – sestavljena je iz predloga iz, ki označuje smer gibanja »ven«, in samostalnika vor. 'Vor' modernemu Slovencu ne pomeni nič – kakšnih tisoč let nazaj pa so brez pomisleka znali povedati, da  beseda vor prihaja iz glagola vreti. Ta pa tudi nam zveni malo bolj znano. Iz-vor je torej nekaj, iz česar nekaj drugega 'vre'.

ImageSeveda smo zdaj besedo samo razstavili. Kaj pa glagol vreti? Od kod to? Tudi če vam povem, da slovanski koren vьrěti konec koncev prihaja iz indoevropske pra-oblike werh1-, bi se lahko vprašali, od kod to. In od kod to, kar dobimo. In tako naprej, v nedogled ... Žal pa smo pri raziskovanju zelo omejeni. Trudimo se, da bi posegli čim dlje v preteklost, a nekje je pač meja – točka, kjer se moramo ustaviti in se vdati, priznati zobu časa, da nas je premagal. Raziskovanje preteklosti je pač tako.

Kaj pa … raziskovanje sedanjosti in prihodnosti? Tudi jezik, in z njim besede, živijo naprej in jih ne zaznamuje le prašna in zamegljena preteklost, v kateri so se rodile in sedaj so pač tu. Besede živijo, se spreminjajo, se rojevajo in umirajo tudi danes. Sto let nazaj niso imeli pojma, kaj je internet, danes pa besedo uporabljamo vsak dan. Resda je redkost, da se beseda rodi popolnoma na novo – v modernem, povezanem svetu se bolj dogaja, da jeziki preprosto posodijo besedo drugemu ali pa nanjo vplivajo. Tako dobimo recimo robota (sposojenka iz poljščine), pizzo (tujka iz italijanščine), joi de vivre (citatna beseda iz francoščine), protitelesa (kalk iz angleščine) in šporhet (popačenka iz nemščine). Vsaka od njih ima svojo, pestro zgodovino, ki razveseljuje jezikoslovce po celem svetu in pripomore k zakladnici besednega izražanja Slovencev in marsikoga drugega.

In tako nastajajo besede! Če pa koga poleg radovednosti daje tudi ustvarjalnost, si lahko da duška in poskusi kakšno novo ustvariti tudi sam. V maternem jeziku ni težko ustvarjati. Kar poskusimo – kotumnar, bolojka, svetospev, temičnik, sobodnost, gazun. Kaj je to, kaj pomeni in od kod prihaja? Bog ve. :) Možnosti je neskončno …

 

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(8 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1475-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti