Maja B. | ponedeljek, 30 december 2013

Avtohtona etnična manjšina, ki predstavlja nezanemarljiv delež prebivalstva Slovenije – Romi. Kljub temu da že več stoletij živijo na tem ozemlju, njihovo kulturo strogo ločujemo od slovenske. Kako dobro jih pravzaprav poznamo?

Miklavž ni diskriminatoren - z veselejm obišče tudi romske otroke
foto: arhiv programa POTA (Slovenija 2012)
Romi niso bili vedno Romi. Narod oziroma različne etnične skupine, ki jih danes poznamo pod tem imenom, so pred več kot tisočletjem živele v Indiji. Znanstveniki so jo določili kot njihovo domovino na podlagi sorodnosti med romskim jezikom in sanskrtom. V katerem predelu naj Indije naj bi živeli, še ni uradno potrjeno, prav tako se raziskovalci tudi še niso povsem poenotili pri iskanju vzrokov za njihovo selitev: prvi večji val izseljevanja so najverjetneje sprožile muslimanske osvajalne vojne v 8. stoletju, nekaj pa jih je sledilo še v naslednjih stoletjih. Romi so ubrali pot na zahod in se deloma razselili po arabskem polotoku, Bližnjem vzhodu ter prišli vse do Evrope, kjer jih danes najdemo v večjem številu v Bolgariji, na Češkem, v Franciji, Grčiji, Nemčiji, na Madžarskem in drugih državah Balkanskega polotoka ter južne in osrednje Evrope, naselili pa so se tudi v najsevernejše evropske države, npr. na Švedskem. Ker se zaradi narave svojega bivanja v veliki meri izmuznejo uradnim statistikam, so o njihovem številu znane le okvirne ocene – v Evropi naj bi jih živelo od 10 do 15 milijonov.

Rom – človek

Ob srečanju s tujimi narodi so dobili različna imena. Na Slovenskem so bili od začetka poznani kot Cigani, po isti etimologiji je nastalo npr. tudi italijansko poimenovanje zingaro – tako slovenska kot italijanska beseda namreč izvira iz grške besede atinganos, kar pomeni nedotakljiv. Ponekod so Rome imeli za Egipčane, ker naj bi tudi sami razlagali, da so od tod doma – od tod izvirajo npr. angleško poimenovanje gypsy, špansko gitano in albansko evgit. Zaradi negativnega prizvoka, ki so jih skozi stoletja pridobila tuja poimenovanja, so se leta 1971 na prvem romskem kongresu v Londonu odločili, da se preimenujejo v Rome. Beseda Rom v nasprotju z besedo Cigan izvira iz romskega jezika in hkrati pomeni človeka ter poročenega moškega; iz iste besedne družine je tudi beseda Romni, ki pomeni poročeno žensko, besedo Roma pa označuje ljudi

Naseljevanje na Slovenskem

Romi so na slovenskem ozemlju prisotni že od 14. stoletja dalje (kar potrjuje zapis iz zagrebške škofijske sodne kronike), vendar kljub dolgoletnemu bivanju na teh tleh nanje gledamo kot na priseljence. Prvotno so se v večjem številu naselili v Prekmurju, na Dolenjskem in na Gorenjskem – tu jih najdemo še danes. Kar nekaj stoletji so ohranili nomadski način življenja, šele v 18 stoletju so se pričeli ustaljevati in si postavljati stalna bivališča. Poleg avtohtonih Romov najdemo v Sloveniji tudi t.i. »neavtohtone« Rome, ki so na Slovensko prišli v drugi polovici 20. stoletja skupaj z valom drugih priseljencev iz bivših republik Jugoslavije. Ta skupina Romov je poselila predvsem okolico večjih mest, kot so Maribor, Velenje, Celje, Jesenice in Ljubljana. Danes je po neuradnih ocenah v Sloveniji okoli 10.000 Romov

Ljudstvo mitov in težke resničnosti

O njihovem življenju nam govori bogato ustno izročilo, ki ga sestavljajo predvsem pravljice, miti, legende in pesmi. Romske literarne zvrsti so iskale navdih tako v indijski kulturni dediščini kot tudi v kulturah dežel, skozi katere so potovali in se v njih ustavili za dlje časa. Med najstarejšimi romskimi deli v svetovnem merilu tako npr. najdemo mite o nastanku sveta, ki se napajajo z magijo in animizmom indoevropskega izročila. Z indijsko domovino je povezano tudi samo poimenovanje boga v romskem jeziku, Devel, ki se pojavlja v omenjenih mitih in se je do danes ohranilo v romski leksiki. Devel namreč izhaja iz indijskega poimenovanja za boga, Deva, ki pomeni nebesno svetlobo. Mističnost, ki je že od vsega začetka del romske kulture, so romski ustvarjalci skozi stoletja prepletali z drugimi verovanji, ki so jih srečevali na poti – z islamom, krščanstvom itd.

Romsko ustno izročilo se je pričelo zbirati in pa ob njem podrobneje raziskovati zgodovino romske literarne dediščine šele v 20. stoletju. Med vidnejšimi pobudniki tega gibanja na Slovenskem je romolog in Rom Jožek Horvat - Muc, ki je tudi sam izdal nekaj avtorskih del pod okriljem Romani Uniona – Zveze Romov Slovenije, katere predsednik je. Romske tematike se tako danes pogumno lotevajo še drugi pisci znotraj skupnosti, poleg njih pa ne manjkajo »zunanji«avtorji, ki jih romski svet navdihuje; med njimi je tudi prekmurski pisatelj Feri Lainšček. Njegov roman Nedotakljivi spretno prikaže razpetost med miti in težko resničnostjo – iskanje in zanikanje lastnih korenin, spopadanje s socialnimi težavami ter soočanje s svojim prekletstvom – nedotakljivostjo. Nedotakljivostjo, ki jo nihče od »zunaj« ne želi in videti in prebiti – ker so pač drugačni in ne spadajo sem.

 

Viri:

Djurić, Rajko in Horvat – Muc, Jožek, 2010: Zgodovina romske književnosti. Murska sobota: Zveza Romov Slovenije Romani Union Murska Sobota. http://www.zveza-romov.si/shared_files/uvrvi/zgodovinaromknj.pdf.

Klopčič, Vera, 2010: Romi, ljudstvo brez doma in brez groba. Ars & humanitas: revija za umetnost in humanistiko, 4/1/2, http://revije.ff.uni-lj.si/arshumanitas/article/viewFile/314/226.

Kultergracija – portal za podporo medkulturnega dialoga: . Projekt Redupre – Položaj Romov v Sloveniji

<http://www.project-redupre.eu/datoteke/Slovenia/REDUPRE-AnalizapoloajaRomovvSloveniji.pdf>.

Romsvet – portal projekta Romska hiša/Romano Kher: <http://www.romsvet.si/sl-si/romi-v-sloveniji/o-izvoru-Romov>. .

 

Zadnja sprememba: ponedeljek, 30 december 2013
(7 glasov)
Glasuj!
Članek je bil prebran 2406-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti