T. P. | nedelja, 22 december 2013

Image
Foto: E. K.
Ko izgovorim besedo rojstvo, se mi v mislih naslika dojenček, ki leži v maminem naročju.  Nebogljen je, a vendar varen v rokah, ki ga imajo neskončno rade. Rojstvo pomeni nov začetek – začetek novega življenja, ki bo pustil svoj pečat v svetu. Morda bo ta pečat neznaten, a vendarle bo živel v spominu ljudi, ki jih je imel rad.

Marija se je veselila in hkrati bala Jezusovega rojstva. Biti mati Odrešeniku je velika odgovornost, vendar je zaupala v Boga. Zaupala je v Njegovo voljo in mu prepustila svoje življenje. Tudi, ko z Jožefom nista dobila prenočišča, je ostala mirna, saj je verjela, da se mora tako zgoditi. Jezus se je rodil v hlevu, kot pravi Lukov evangelij: »Rodila je sina, prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču.« Čeprav se je Jezus rodil v hlevu in so bile jasli njegova postelja, je s svojo ljubeznijo odrešil ves svet. Ko otrok priveka na svet, imajo zanj starši velikokrat že pripravljene načrte in zastavljeno pot, po kateri po otrok hodil. V mislih že sestavljajo zanj poklic, službo, prostočasne dejavnosti, izbirajo srednjo šolo, šport, instrument … Pogostokrat pa pozabljajo na božji načrt - na načrt, ki ga ima Bog z njunim otrokom. Bog je vsakega izmed nas poklical na svet z določenim poslanstvom, z določeno nalogo, ki jo moramo v življenju izpolniti. Nihče izmed se ni rodil po pomoti, iz neprevidnosti ali iz napake. Ne, vsak človek je zaželen in četudi ga zavrača družina in okolica, ga ima Bog neskončno rad.

Ker delam z otroki, se pogosto srečujem s pričakovanji staršev in okolice. Nekateri otroci nosijo na ramenih težko breme popolnega sina ali hčere. Čeprav se zdi, da imajo vse, so kot ptiči s porezanimi perutmi – pričakovanja in želje staršev jih priklenjujejo na tisoč in eno obšolsko dejavnost, na ne možnost štiric in trojk, na tekmovanja … Ženejo jih na pot uspeha in moči. So pa tudi otroci, ki so prezrti, od katerih nihče nič ne pričakuje, oziroma se pričakuje to, da bodo končali nekje zapiti in zadrogirani ali pa z nedokončano srednjo šolo v slabo plačani in neugledni službi. Ti hlepijo po pozornosti in hrepeneče se ozirajo po vrstnikih, ki obiskujejo glasbeno šolo in si želijo, da bi tudi od njih starši kaj pričakovali. Zato je pomembno, da imamo otroke radi,  in da jih vzgajamo v vrednotah ljubezni, poštenosti, odpuščanja … Kajti, kaj več jim pa lahko dam kot svojo ljubezen in zgled?

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(5 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1940-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti