ekipa za klepetalnico | nedelja, 22 december 2013

Andreja Golob iz Ljubljane živi v bivanjski skupnosti in je zaposlena v varstveno delovnem centru (VDC) Sonček v Šiški. Že od rojstva je na invalidskem vozičku, saj ima cerebralno paralizo.

Pri 18. letih je Andreja oddala vlogo za bivalno skupnost in za varstveno delovni center, leta 2004 so ji to odobrili. Vlogo je oddala na svojo željo, saj doma ni več mogla biti, staršev pa tudi nima več živih, ima pa še eno starejšo sestro. »Včasih bi bila raje doma«, a ji zaradi okoliščin to ni dano.

Njihovo bivanjsko skupnost sestavlja 12 oseb, za katere skrbijo negovalci. Njihov dan poteka tako, da zjutraj vstanejo med 6. in 8. uro, nato pa jih šoferji odpeljejo na delo v VDC. Njeno delo jo včasih veseli, včasih pa tudi ne, tako je podobno tudi s sodelavci, »kot v vsaki službi«. V VDC-ju trenutno delajo drede za lutke polnjene z vato, imenovane »rastamani«. Po delu, pa počne vsak kar hoče. »Ker v vdcj-u nagrada ni velika, si pomagam tako, da v prostem času delam še voščilnice.«  Obiskuje tudi dve skupini Vere in luči. To je mednarodno duhovno gibanje skupin oseb z motnjami v duševnem razvoju, njihovih staršev in prijateljev.

ImageRada tudi hodi naokrog, saj ne mara biti preveč zaprta, kot pravi Andreja, »… moram iti ven, sicer se mi kar

"zrola". V življenju se mi mora dogajati, že sicer sem na invalidskem vozičku.« Večerjo imajo ponavadi od pol sedme ure naprej.  Drugim se malo prilagaja, a rada priskoči na pomoč, ko jo kdo potrebuje.

V VDC-ju jim pripada 23 dni dopusta, katere pa tudi dobro izkoristi. Včasih gre na morje z marijinimi sestarmi v Bibione, na Sončkove tabore v Elerjah (obnovitvena rehabilitacija) ter v Vrtiče na počitnice za odrasle. Zelo rada pa tudi hodi na Dolenjsko na vikend, če le dobi osebo, ki bi ji priskočila na pomoč. Pod člankom boste našli tudi njen mail, če boste tudi kdaj sami imeli čas ali pa koga poznate, ki bi ji bil pripravljen pomagati.

Na vprašanje kaj si misli o ljudeh kot je Nick Vujičič, je odgovorila, da je takšnih ljudi kot je on, premalo, »so v družbi premalo slišani«.

Andreja meni, »da je za osebe s posebnimi potrebami poskrbljeno premalo«. Zdi se ji, kot da so »odpisan list«. »Ko pomoč potrebujem, je ne dobim, ko pa je ne, pa jih je povsod polno. Če povem iskreno, so najtežji prazniki, ker grem težko kam sama«.

Novo leto bo dočakala na Zaplani, kjer se nahaja dom Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov. Na božič se pripravljajo »vsak po svoje«, njihovo stanovanje pa tudi malo okrasijo.

 

Andreja je klub svojim težavam pravi sonček. Klepeta z vami se je zelo razveselila.

»Obenem vam voščim blagoslovljen Božič in srečno novo leto 2014 :). «

Mail, na katerega lahko Andrejo še kaj vprašate, se ponudite za pomoč ali pa želite kupiti kako njeno ročno izdelano voščilnico za praznike, rojstne dneve : E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript

Klepet si lahko preberete na spodnji povezavi : http://www.mladi.net/component/option,com_moderatedchat/

 

 

 

Zadnja sprememba: torek, 24 december 2013
(5 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1693-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti