Petra K. | četrtek, 12 december 2013

Ko imamo v slovenskih medijih priložnost prebrati kaj o islamu in muslimanih gre, vsaj ponavadi, za članke, ki slednjima pojmoma pripisujejo negativen predznak. Velikokrat zaradi nepoznavanja. Posploševanja. In predsodkov. Tako največkrat beremo o islamskem fundamentalizmu, terorizmu, zatiranju žensk in, vsaj v Sloveniji, tudi o problematiki gradnje džamije. Nedvomno gre za tematike, ki so kompleksne, da bi jih bolje razumeli, se morda za začetek dotaknimo nekaterih osnovnih značilnosti islama.

Beseda islam je arabskega izvora in pomeni popolno predanost Bogu – Allahu dželle šanuhu (»vzvišenemu Alahu«). Je izpeljanka iz besede selam, ki pomeni mir. Pojem islam je zelo splošen, saj ne vključuje le religije, ampak tudi druga področja človekovega življenja in delovanja: ekonomijo, politiko, pravo, izobraževanje, družbo itd.

Privrženci islama oz. verniki se imenujejo muslimani ali tudi mohamedanci – slednji izraz, ki je sicer nepravilen, jim je pripisal Zahod, saj je želel vzpostaviti nekakšno vzporednico s krščanstvom. Izraz ne vzdrži, saj muslimani ne častijo Mohameda, niti mu ne pripisujejo božje narave, kot to velja za Kristusa v krščanstvu. Tudi izraz prerok, ki se običajno uporablja pri označevanju Mohamedovega delovanja, je neustrezen – pravilna ustreznica naj bi bila odposlanec.

Sama religija islama strogo zapoveduje monoteizem in prepoveduje kakršno koli posredništvo med človekom in Bogom. Če ima krščanstvo 10 zapovedi, islam pozna šest temeljev vere (imanov): verovanje v enega Boga, Božje meleke oz. angele, Božje knjige, Božje odposlance, sodni dan in v to, kar se dogaja z Božjo voljo. Vsak musliman, ki želi živeti po postavi (sporazumu, ki ga Bog sklene z vernikom), se mora držati petih temeljnih načel: verovati v enega Boga – Alaha in trditi, da je Mohamed njegov odposlanec, moliti petkrat na dan, se postiti v mesecu ramadanu (muslimanski sveti mesec, deveti v koledarju), dati zekat (tj. del prihodka) za različne stvari, kot je npr. pomoč revnim, ter iti na hadž, tj. romanje v Meko, če to dopuščajo posameznikove finančne zmožnosti. Islam je vera, ki se najhitreje širi, zlasti na Zahodu in ima okoli milijardo tristo milijonov pripadnikov. Država z največjim številom muslimanov je Indonezija (200 milijonov).

Število muslimanov v Sloveniji je precej manjše – bilo naj bi jih okrog 50.000 (2,4 % prebivalstva). Pripadajo različnim etničnim skupinam, največ pa je Bošnjakov, Albancev, Makedoncev in muslimanov iz Črne Gore. Organizirani so v Islamsko skupnost, ki ima štirinajst odborov in prav toliko verskih objektov. Največji problem skupnosti je, da nimajo ustreznih prostorov, ki bi ustrezali potrebam za opravljanje verskih obredov in molitev, zlasti v Ljubljani. Tako se npr. ob zaključku ramadana zberejo za praznovanje kar v športni dvorani na Kodeljevem.

Ob tem se zdi smiselno, da si kot kristjani postavimo vprašanje, kako bi se počutili v večinsko islamski državi, kjer bi bili prisiljeni npr. obrede ob veliki noči (in vseh ostalih dneh) opravljati v neposvečeni telovadnici, ker bi večinsko prebivalstvo tiste države menilo, da si naša skupnost kljub dolgoletni prisotnosti na omenjenem območju ne zasluži posvečenega prostora za opravljanje molitve in drugih verskih obredov. O tem govori tudi papež Frančišek, ki nas spodbuja k večji strpnosti in mirnemu sobivanju. Poudarja, da so vezi z islamom velikega pomena za Katoliško cerkev, saj v številnih tradicionalno krščanskih državah narašča število muslimanskih priseljencev."Mi kristjani bi morali v naših državah s spoštovanjem in naklonjenostjo sprejeti muslimanske priseljence, na enak način kot upamo in prosimo, da se nas sprejme in spoštuje v državah islamske tradicije," je zapisal.

Za konec pa morda še zanimivost – le redki muslimani vedo, da je džamija oz. mošeja na Slovenskem nekoč že obstajala, in sicer ne v Ljubljani, kot ta, ki se gradi trenutno, ampak v Logu pod Mangartom. Postavili so jo Bošnjaki, ki so se v avstro-ogrskih uniformah borili na soški fronti. Mošejo so po vojni sicer podrli, ostala pa je fotografija in veliko pokopališče muslimanov v Logu pod Mangartom.

Viri: Ahmed Pašić, 2005: Islam in muslimani v Sloveniji. Ljubljana: Učila International.

G.V., 2013. Papež Frančišek za reformo Cerkve in papeštva. MMC: Prvi interaktivni spletni multimedijski portal. 26. november. http://www.rtvslo.si/svet/papez-francisek-za-reformo-cerkve-in-papestva/323540

* Prispevek je nastal v okviru pobude Smo ljudje res soljudje , v kateri želimo mladi.netovci mlade soočiti s predsodki.

 

Zadnja sprememba: četrtek, 12 december 2013
(10 glasov)
Glasuj!
Članek je bil prebran 2017-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti