Maruša M. | sreda, 04 september 2013

Tako preprosto se zdi razlikovati med dobrim in slabim. Lenoba je slaba. Je celo greh. Velik greh. Marsikateri naš načrt se lahko izjalovi, če smo leni. Pridnost je dobra. Delo prinaša zadovoljstvo in le z njim lahko nekaj dosežeš. Ampak …

Image
Foto: M. Ž.
Pri urah sociologije smo brali: »Lenoba je cilj človeštva«. Zato, da bi lahko bili leni, izumljamo stroje, izkoriščamo druge in smo sploh pripravljeni storiti marsikaj. Temu lahko brez težkega premišljevanja pritrdimo: suženjstvo v preteklosti, izkoriščanje Afrike dandanes, norišnica v izumljanju pripomočkov … Hkrati pa si ne priznamo, da smo leni; ste že kdaj delavnemu človeku po pravici povedali, da ves dan ždite na forumih in se samo pretvarjate, da se učite? Ali da ste celo seminarsko nalogo ukradli bratu? Ali da kosila niste skuhali sami, temveč ste pogreli maminega? In leni tudi nočemo biti. Ne, sami bomo poskrbeli zase. To lahko naredimo in zato tudi bomo. Bog nam je dal roke!

Zdi se, da se ne moremo prav odločiti, katera pot je prava. Delo ali lenoba?

In se spomnim zgodbe o ribiču in bogatašu. Srečata se na obali, kjer ribič počiva v senci po dobrem ulovu. »Le zakaj ne greš in ne uloviš še nekaj rib?« se čudi bogataš. »Moji družini zadostuje toliko rib,« pravi. Bogataš: »Ostale bi lahko prodal, nato bi si kupil boljše mreže, nalovil še več, nato bi lahko kupil boljši čoln, nato bi lahko kupil ladjo in zaposlil ljudi!« »In kaj bi bilo potem?« »Potem tebi ne bi bilo treba delati in bi počival v senci,« pravi gospod. »Prav to počnem že sedaj,« se nasmehne ribič.

In odgovora še vedno ne vem. Delo ja, torej. A do katere mere?

Berem Preroka: Kdor ne dela z veseljem, naj se usede pred mestna vrata in živi od darov tistih, ki delajo z veseljem. Če namreč v mojem delu ni veselja in ljubezni, delo ni vredno. Naredim ne nič. Kruh, spečen brez ljubezni, ne nasiti.

In odgovor je malo bližje.

Image
Foto: R. G.
Delaj, dragi človek! Naredi vse, kar lahko narediš in poskusi biti pri tem ne samo učinkovit in preudaren. Poskusi biti tudi ljubeč in vesel. Ko ti delo več ne daje veselja, ko ljubezni ni več v tvojih rokah in besedam: »Bog mi je dal dve roki, da delam,« dodaš »in dve nogi, da delu uidem!«, je gotovo čas, da se odpočiješ in povabiš veselje zopet v svoje srce. Veseli se, da lahko delaš! Ti sam lahko narediš veliko dobrega! Ti lahko osrečuješ!

Za zgled si lahko vzamemo prvo svetopisemsko zgodbo: Stvarjenje sveta. Delaj in ko je dobro opravljeno, počivaj. Ali morda katero od naslednjih misli. *

»Veliko stori, kdor stori malo, a stori tisto, kar mora storiti. Nič ne naredi tisti, ki stori veliko, a ne naredi tistega, kar bi moral storiti.« sv. Janez Bosco

»Tri stvari so težke: obdržati skrivnost, trpeti krivico in dobro izkoristiti čas.« Italijanska modrost

»V premislekih bodi podoben polžu, v dejanjih ptici.« Slovenski pregovor

»Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska. Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil. In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je storil, ko je ustvarjal.«

»Bog ima tri prošnje za svoje otroke: naredi najboljše, kar lahko, s tistim, kar imaš, tam, kjer si. Sedaj.« Afriško-ameriški pregovor

»Najboljši del človekovega življenja so njegova mala, brezimna pozabljena dela dobrote in ljubezni.« William Wordsworth

»Kdor misli, da je preveč pomemben za majhna dela, je ponavadi premajhen za velika dela.« Jacques Tati

 

*Za bolj filozofsko debato vem premalo. Gotovo pa vam lahko kdo od forumašev pove, kakšna je razlika med krščanskim pogledom na delo in pogledom protestantov. In zakaj mi, kljub vsej lenobi, ki jo premoremo, še vedno verjamemo, da smo ustvarjeni za delo. In da nas le-to osrečuje. 

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(12 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2042-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti