Andreja Jereb | torek, 23 maj 2006


Pot resnega iskanja življenjske sopotnice je lahko dolga in ovinkasta. Tokratni nasvet psihologinje bo dobrodošel vsem, ki bi se v tem iskanju radi izognili nepotrebnim razočaranjem.

Pozdravljeni!

Star sem 29 let, imam redno službo in se privajam na poti samostojnega življenja. Kot večina fantov si tudi jaz želim najti dekle, ki bi mi bilo všeč, s katerim bi se lepo razumel in imel zdrav odnos. Do sedaj sem imel eno dekle, pa še to za zelo kratek čas – par mesecev. Na tej poti iskanja se skušam dekletu, ki mi je všeč, nekako približati. S tem sicer nimam večjih težav: lahko kar tako pokličem, lahko jo povabim na pijačo ali v kino ali pa na kakšen izlet. Če me kakšna že na začetku odkloni, je sicer včasih težko, a se poberem in grem dalje. A iz zmenkov do sedaj ni nastala nobena trajna zveza. Pogosto se zgodi, da se dekle naveže name, mi zaupa in želi nadaljevati sicer prijateljsko zvezo in preiti v ljubezenski odnos, jaz pa na to nisem in nisem pripravljen. Še danes se sprašujem ali res ne najdem ta prave ali pa je samo ne vidim.

Tako imam občutek, da sem na tak način dekletom prevečkrat zlomil srce. Tudi prijatelji so mi že očitali, da znam biti zelo prijazen in ustrežljiv ter pozoren, s čimer lahko zavajam dekleta. Toda  povedati moram, da zavajati res nočem in da poskušam biti iskren in sem prijazen tako do fantov kot deklet. Znam biti tudi zelo zaščitniški do manj močnih. Tako si lahko dekleta napačno razlagajo moje vedenje, kar je prevečkrat pripeljalo do konfliktov. Se pa zavedam, da imam tako kot vsi ljudje tudi številne pomanjkljivosti.

Moti me, ker se mi je zgodilo že 3x ali 4x, da sem imel občutek, da sem dekle potegnil za nos in jo prizadel. Po mojem se mi to prevečkrat dogaja.

Mi lahko prosim napišete vsaj nekaj stavkov na to temo?

P.


Pozdravljen!

Hvala ti za tvoje pismo. Predvsem zato, ker sem prepričana, da se bo kar nekaj tvojih vrstnikov v njem prepoznalo in dobilo spodbudo in kakšno idejo, kako zakorakati z zaupanjem novi poti v življenju nasproti. Všeč mi je, kako si se pripravil na to novo življenjsko pot, najprej dokončal šolanje, se zaposlil.

Prvo kar ti predlagam, je, da si enkrat vzameš malo časa in si napišeš, kakšno dekle pravzaprav iščeš. Kakšna naj bo (zunanjost ni toliko pomembna), kakšen značaj naj ima, kakšne vrednote, kakšno izobrazbo in obratno, česa absolutno pri svoji bodoči ženi ni bi sprejel. Potem si napiši podobno zase, da vidiš, kdo pravzaprav si sedaj, ko želiš stopiti v nov odnos, kakšne so tvoje odlike in katere tvoje pomanjkljivosti, katere tvoje vrednote itd.

Potem se vprašaj, kje bi našel dekle, ki ustreza tvojim kriterijem. Kar na tvoja vrata ne bo nobena potrkala, moral se boš potruditi in jo začeti iskati. Tu imaš na voljo kup možnosti: od raznih zbirališč mladih do športnih in drugih prostočasnih dejavnosti, pa internetni klubi, kjer se zbirajo različni mladi, različne prireditve, ki podpirajo tvoje vrednote itd.

Ko najdeš dekle, ki ti ustreza, vama predlagam, da se za začetek čim več pogovarjata, da se bolje spoznata in vidita ali se vama zdi odnos drug z drugim perspektiven ali ne. Če vidita, da ne, je bolje, da se čimprej prijateljsko razideta. Če ja, potem je dobro svojega bodočega partnerja spoznati v čim več različnih življenjskih situacijah (ne le, da gresta v kino, kam v hribe, k prijateljem, ampak tudi, da kaj skupaj skuhata, pospravita, naredita doma, se odločita za pomoč nekomu itd.), saj samo tako vidiš, kako le-ta kot človek v življenju funkcionira (besede so eno, dejanja pa drugo).

Ne razumem te čisto, na kaj nisi pripravljen: na trajno zvezo ali na odnos, ki bi bolj temeljil na telesnosti in verjetno tudi spolnosti? Če prvo, se moraš temeljito zamisliti, česa te je strah, ter se morda osebno pogovoriti z dobrim zakonskim svetovalcem, ki bo znal prepoznati in ti pomagal premagati bistvo tvojega strahu ter te s tem pripraviti na trajno zvezo z dekletom. Če drugo, imaš vso pravico reči NE, saj je dosti pomembnejše od telesnoega/spolnega ujemanja v zakonu marsikaj drugega, zato je pomembneje, da se čim bolje spoznata najprej na drugih področjih in šele potem razkrivata samega sebe.

Ne razumem tudi čisto, ko praviš, da s svojimi pozornostmi in uslužnostjo zavajaš dekleta. Res, da vsak kompliment, darilo ali usluga dekletu nekaj sporoča o tvojem odnosu do nje. In če prav razumem, jo zavrneš kasneje, ko si želi od vajinega odnosa kaj več kot prijateljstvo.

Do kakšnih konfliktov je pripeljalo tvoje zaščitniško vedenje? Vidiš, da bi mi bilo dosti lažje konkretno odgovarjati, če bi navedel namesto splošne trditve konkreten primer, na podlagi katerega bi ti lahko odgovorila. Predlagam ti torej, da to storiš in potem boš dobil dosti bolj konkreten odgovor. Prav?

Do takrat pa vse lepo,

Andreja Jereb

 

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(1 glas)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 5715-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti