»Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih (Mt 18,19).« Verovala in – izpolnilo se je. Še enkrat več. Tako da se je dan začel še močno pod vtisom ene velike sinočnje milosti (oziroma kar dveh ).

Sledile so ure poglabljanja v literarno teorijo – kako so bile porabljene, bo pokazal bližajoči se izpit –, pa precej moderatorskega dela je bilo danes potrebnega, ampak na vse napore sem pozabila, ko sem zvečer lahko odšla na vaje vokalne skupine Dar. Pesmi in smeha do solz za nekaj ur, pa nadvse prijetno skupinsko zlaganje gore izvodov župnijskega lista, pa izvedeli smo, da nas papež pozdravlja, pa še in še … In kar je najlepše: že zjutraj se spet vidimo, ko gremo na gostovanje na drug konec dekanije.

Zdajle (23:30) se pa med pisanjem dnevnika odvija MSN klepet z mojo ljubo somoderatorko Katarino … in ta klepet je spet poln Njegove navzočnosti. Še en dar – tudi ta čisto posebne vrste.

Ob koncu mojega ustvarjanja dnevnika vam torej predvsem želim, da bi znali življenje sprejemati kot dar. V veselju in trpljenju, v dneh ko je vse izpolnjeno in tudi v tistih, ki so navidez povsem prazni. Da bi se zavedali, da je živeti dar, da je pesem dar, da je smeh dar, da so solze dar, da so prijatelji dar, da je mladi.net dar, da je ta trenutek dar, da je VSE čisto poseben DAR: Njegov dar tebi, ki te neskončno ljubi.

Veselilo me je deliti ta teden z vami.

Alenka