| torek, 16 april 2013

Kje je meja pri vzdržnosti? Duhovnik odgovarja v širšem kontekstu: kakšen je Božji pogled na človeka in kaj je dobro zanj ...

 

živjo…

imam eno vprašanje z verskega vidika. in sicer, imam fanta, ampak imam namen biti vzdržna do poroke. ne vem pa, kje je 'meja' oziroma 'do kam' iti s fantom, da s cerkvenega vidika ni greh.

vnaprej se zahvaljujem za odgovor.

punca :)

 

Draga punca :)

Hvala za tvoje vprašanje – kratko, jedrnato in aktualno!

Zelo cenim tvojo držo, da želiš kljub temu, da imaš «lastno pamet», vseeno vedeti, kaj o tvojem vprašanju pravi Cerkev. Res je, da imamo lastno vest, ki je neke vrste moralni GPS, ki ga dobimo ob rojstvu v kompletu z inteligenco, svobodo in voljo – res pa je tudi, da je potrebno ta GPS neprestano ostriti in mu izboljševati natančnost, kar počnemo med drugim tudi tako, da se pozanimamo, kaj o določenem vprašanju meni Cerkev, ki se skozi stoletja pušča voditi Svetemu Duhu.

Praviš, da te zanima, kaj „s cerkvenega vidika ni greh.” Tvoja formulacija ni napačna, želim pa dodati, da gre pri tvojem vprašanju tudi za to, kar na podlagi Svetega pisma vemo in smemo sklepati o Božjem pogledu na človeka in na to, kar je dobro zanj. Namesto, da bi pri vzdržnosti gledala v prvi vrsti prepoved ali prikrajšanost, predlagam, da si pozorna bolj na pozitiven vidik te drže: kaj lahko pridobim in v čem lahko napredujem, če se trudim za vzdržnost?

Konkretno vprašanje, ki ga zastavljaš, zahteva konkreten odgovor. Potrudil se bom, da se temu približam, a se mi zdi pomembno umestiti vprašanje v širši kontekst, da bo odgovor bolj jasen.

Vprašanje vzdržnosti pred poroko spada na širše področje čistosti. Ne gre namreč samo za to, kako naj se obnašam, ko sem v paru, temveč nasploh za to, kako naj živim in oblikujem svoje življenje, da bo polno in uravnoteženo ter da bo v njem spolnost imela svoje pravo mesto.

Če grem zdaj konkretneje k tvojemu vprašanju, se mi zdi pomembno poudariti, da je privlačnost, ki jo čutimo do nasprotnega spola, naravna in zdrava, in da s tem ni nič narobe – to je začetek. Na drugo skrajnost poti v dvoje lahko postavimo spolni odnos med možem in ženo v ljubečem odnosu, ki je dozorel v zakonsko zvezo. Odgovor na tvoje vprašanje bo potrebno iskati znotraj obeh skrajnosti, ko do drugega čutim privlačnost, a odnos še ni dozorel do sklenitve zakonske zveze. Čeprav je na splošno tako, da mora vsak par posebej ovrednotiti, kaj je za oba partnerja še sveto in zdravo v odnosu do njune fizične intimnosti, obstaja nekaj jasnih vodil, ki naj bi jih par, ki se spoznava, upošteval – poskusil ti jih bom pokazati.

Prvo vodilo, najbolj splošno, lahko opredelimo takole: nikoli ne naredita nečesa, česar si ne bi upala narediti na javnem mestu! Načeloma imamo vsi kolikor toliko normalno razvit čut, kaj je primerno obnašanje na vlaku, v piceriji, v kinu ali na ulici. Prisluhniti glasu razuma v trenutku dvoma je v vsakem primeru dobra odločitev.

Vendar pa ljudje v različnih starostih in v različnih okoliščinah različno doživljamo, kaj je primerno za javnost in kaj ne, zato bom opisal še dve drugi, bolj konkretni vodili. Ko govorimo o telesnih stikih, se je potrebno zavedati, da vsak telesni stik, od stiska roke do klofute, pošlje drugi osebi neko sporočilo. Pomembno je torej vnaprej pomisliti, kaj pravzaprav želim sporočiti drugemu, preden nekaj storim. V zvezi s tvojim vprašanjem bi lahko kot dve nasprotujoči si sporočili postavili naklonjenost in poželenje. Pri hoji v dvoje je glavni cilj sporočiti drugemu svojo naklonjenost, svoja ljubezenska čustva, svojo nežnost. Sporočiti želimo: «tako te imam rad, da mi zmanjkuje besed in bi ti to rad pokazal.» Nasproti naklonjenosti je poželenje, kjer gre za pretirano spolno željo, ki je več ne nadzoruje skrb za drugega. Poželenje želi drugega samo zase in ne misli več na dajanje – gre za slo, ki išče le svojo zadovoljitev na račun drugega in je ne zanimajo ne čustveno ne intelektualno ne duhovno zdravje. Poželenje ni nikoli zdravo ne ljubeče in nikoli ne daje – niti v zakonu. Razliko med nameni, ki jih želim sporočiti drugemu, bi lahko označila za drugo vodilo: naklonjenost da, poželenje ne.

A pojdimo še en korak naprej v iskanju konkretnega odgovora. Zanima nas namreč, kako rasti in napredovati v telesnem odnosu, da telesni stiki ostanejo tostran meje med naklonjenostjo in poželenjem. Ne gre namreč samo za rast v telesni intimnosti, temveč za celotno rast odnosa. Morda bo v pomoč, če zvezo med fantom in dekletom primerjam s torto; strinjam se, da primerjava morda ni najbolj očitna, a se mi zdi, da je razumljiva. Za torto potrebujemo več različnih sestavin – samo z moko ali samo s smetano se torte ne da narediti. Testo bi lahko primerjali s prijateljstvom, na katerem naj bi temeljil odnos: za dobro testo potrebujem moko (dolgi pogovori v živo, po telefonu itd.), sladkor (spoštovanje in čast, ki ju izkazujemo drug drugemu) in jajca (podobne vrednote, pogledi na svet, podobna duhovnost). Ko je testo umešeno in pečeno, potrebuje še nadev (prijetni trenutki, ko jih fant in dekle preživita skupaj: kino, pijača, sprehodi …). Šele na to osnovo lahko naložim smetano – telesno naklonjenost. Če začnem smetano nalagati prej, testo ne bo nikoli vzšlo in nikoli ne bo dobra osnova za torto, po drugi strani pa torta ne bo torta (in hoja v dvoje tudi ne hoja v dvoje), če ostane brez smetane (oziroma brez vsaj kakšnega telesnega znamenja, da je oseba zame več kot le prijatelj-ica). In čeprav čas, kdaj točno dodati smetano, ni točno določen, je vseeno jasno, da čustvena, duhovna in intelektualna intimnost morajo imeti prednost. Ali če povem še drugače: telesna povezanost je pomembna, ker pomaga razlikovati med «le» prijateljstvom in romantično vezo, vendar ne more biti osnova ali glavni element odnosa, kakor tudi smetana ne more biti osnova za torto. Telesna znamenja naklonjenosti naj bi samo sledila rasti odnosa na čustvenem, razumskem in duhovnem nivoju, dokler odnos ne dozori do točke, ko postane poroka smiselna na vseh štirih omenjenih področjih.

Kaj torej lahko rečemo bolj konkretnega glede telesnih stikov? Primerna telesna naklonjenost na vsakem od korakov hoje v dvoje se razlikuje od enega do drugega para. Najpomembneje je, da vsak par na telesnem področju napreduje dovolj počasi in da pozornost posveča izkazovanju naklonjenosti. Velikokrat se zdi, da so možnosti glede telesne intimnosti le tri: poljubljanje, dotikanje in potem seks. Desmond Morris je poskusil sestaviti seznam stopenj zakonske intimnosti na osnovi telesnih znamenj. Delitev morda ni najboljša, a lahko pomaga pri iskanju meje. Prvih šest stopenj, ki jih omenja, spada med tiste, ki so same na sebi vedno znamenje naklonjenosti:

1. oko : telo (gledati nekoga drugače kot člana lastne družine)

2. oko : oko (pogled je daljši in intenzivnejši)

3. glas : glas (z določenim tonom glasu govorim le osebi, ki ji zaupam, ki mi je blizu)

4. roka v roki

5. roka na rami

6. roka okrog pasu

Naslednje tri stopnje pa so že tiste na meji – lahko izražajo naklonjenost, vendar lahko postanejo tudi poželjive. Glede na globino odnosa in glede na namen, ki ga ima par, ki se jih poslužuje, so torej lahko še tostran meje ali pa ne več.

1. obraz ob obrazu (poljubljanje – od poljuba na lice do poljubljanja na odprta usta)

2. roka ob glavi (ljubkovanje obraza in pridržanje glave ob objemu ali poljubu)

3. roka na telesu (nespolno odkrivanje telesa drugega)

Vsaka od teh stopenj lahko ob neprimernih okoliščinah vodi predaleč v telesni intimnosti. Če par ni povezan čustveno, razumsko in duhovno, pa vseeno deluje ali želi delovati telesno, nadzor prevzame poželenje. V takem primeru se odnos ne more zdravo razviti, ker je poželenje pozorno le na telesno povezovanje, ki gre vedno na račun ostalih vidikov odnosa. Poželenje namreč ne zahteva čustvene, razumske in duhovne povezanosti, zato zanj rast prijateljstva ni potrebna. Pari, ki pozornost prezgodaj ali pretežno posvetijo telesnim znamenjem, težje in počasneje razvijajo ostale vidike odnosa, pa še takrat so le-ti vedno zasenčeni s strani telesnega vidika. Argument, da je potrebno pred poroko «preveriti», če se par lahko uskladi pri spolnosti, je v tem pogledu nesmiseln: par, ki se bo znal poslušati, se prilagajati in upoštevati drug drugega ter ki je uspel razviti dovolj bogat in raznolik jezik telesnih znamenj naklonjenosti, je edini resnično pripravljen, da najde skladnost tudi na spolnem področju.

Kdaj je torej «predaleč»? Še enkrat: vsakokrat, ko je prekoračena meja med naklonjenostjo in poželenjem. V tem pogledu je «predaleč» tudi vse, kar gre dlje od zgoraj naštetih znamenj in je povezano z namenskim spolnim vzburjanjem, bodisi z neposrednim telesnim dotikom bodisi posredno (po telefonu, po spletu, preko fotografij itd.). Gre namreč za to, da spolno vzburjanje ima svoj namen – namreč, da vodi v spolni odnos. Pripravljati telo za nekaj, kar se ne bo zgodilo, torej ni zdravo, ker lahko vodi v navado, da se vzburjanje prekine ravno v trenutku, ko naj bi vse skupaj v resnici postalo najbolj prijetno. To pa lahko oteži kasnejše odnose tudi v primeru, ko naj bi se par v resnici drug drugemu prepustil in predal v spolnem odnosu.

Pomembno je torej, da par raste skladno in v upoštevanju drug drugega. Točka, ko se naklonjenost prelomi v poželenje, namreč praktično nikoli ni ista pri dveh osebah, zato je pomembno, da fant in dekle poznata krhkost drug drugega, spoštujeta to različnost in si pomagata pri vztrajanju tostran točke preloma.

Primer: za dekle je lahko francoski poljub le znamenje bližine in naklonjenosti, medtem ko je to za fantovo telo lahko že spodbuda, ki ga pahne v poželenje in v željo iti dlje. Stvar je v tem, da razumsko fant sicer lahko ve, da ne želi iti «predaleč», vendar telo, če je preveč vzburjeno, lahko preglasi razum in predhodno odločitev. V zdravem odnosu je v takem primeru fantova naloga, da dekletu to pove, dekletova naloga pa, da fantu pomaga s tem, da upošteva njegovo točko preloma in ga ne potiska preveč blizu. Priznati si šibke točke in jih upoštevati je obenem tudi znamenje čustvene in razumske zrelosti, ker drugi ni le igrača ali predmet zadovoljstva, temveč oseba, za katero želimo, da nam zaupa in ve, da ji bomo pomagali, ko se na nas obrne po pomoč.

Tretje vodilo se, glede na povedano, glasi: sebe in drugega bom varoval pred približevanjem točke, s katere ni več «povratka».

Prava vzdržnost obema v paru omogoči, da gresta z vsakega zmenka s spoštovanjem, ki si ga zaslužita. Hoditi z nekom, ki ne pritiska na nas, je osvobajajoče in zabavno.

V upanju, da bo odgovor na tvoje vprašanje, četudi dolg, v pomoč tebi in še komu drugemu, ti želim poguma pri vztrajanju v odločitvi ter obljubljam svojo molitveno podporo!

P. Primož

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(12 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2777-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti