Maja B. | ponedeljek, 01 april 2013

ImageV preteklih mesecih je bil študij večkrat na tapeti zaradi sprememb, ki jih obetajo varčevalni ukrepi. Študenti ob tem nismo ostali tiho – ko sem tako opazovala, s kakšno gorečnostjo s(m)o zagovarjali pravico do izobrazbe in znanja ne glede na socialni položaj, so se mi v misli vsiljevale pogosto slišane zgodbe mladih, ki so vpisali nek program le zaradi statusa in ugodnosti, ki jih ta (za enkrat še) prinaša. Naše zavzemanje je ob tem dobilo nekoliko grenak priokus – začela sem se spraševati, ali se študenti v prvi vrsti res borimo za pravico do možnosti izobraževanja za vse, tudi tiste iz socialno šibkejšega okolja, ali je študij postal le pretveza, da pridemo do stranskih ugodnosti. 

Nedavno sem imela svoje premlevanje o odnosu do študija, ki ga imamo študenti v Sloveniji, priložnost postaviti v medkulturni kontekst. V okviru enega izmed predmetov smo izpeljali manjši projekt z ameriškimi študenti z Univerze v Augusti v ameriški zvezni državi Maine. Bil je precej interaktivne narave – nekaj tednov zapored smo se kot razred dobivali na videokonferenci, nato pa videodruženje ponovili še v manjših skupinicah, na katerem smo bili ob odsotnosti profesorjev precej bolj klepetavi. Poleg tem, ki smo jih obravnavali v sklopu predmeta, si seveda nismo mogli kaj, da »sotrpine« na drugi strani oceana ne bi povprašali, kako se kaj tam živi, pogovor pa je med drugim nanesel tudi na primerjavo študija – začudenje je bilo na obeh straneh. 

ImageAmeriške razmere na področju izobraževanja sem sicer poznala že prej, vendar je čisto nekaj drugega o tem slišati iz prve roke. Rachel, ameriška sogovornica iz moje skupine, je na naša radovedna vprašanja potrpežljivo odgovarjala. Da dneve, ko ni na faksu, preživi na delu in to tudi po več kot dvanajst ur skupaj ter pogosto ponoči, smo izvedeli že na prvem srečanju. Na videokonferenco, ki smo jo imeli v nedeljo ob treh popoldne po njenem času, je namreč zamudila, ker je ravno takrat prišla iz službe. Pojasnila je, da brez dela finančno ne bi prišla skozi. Za študij na leto odšteje več tisoč dolarjev (točne višine vpisnine si nisem zapomnila, v spominu pa mi je ostalo, da je v tem letu samo za literaturo porabila sedemsto dolarjev) – da ga bo lahko odplačala, je vzela kredit, kar je pri tamkajšnjih študentih sicer nekaj običajnega. Starši ji pri tem ne morejo prav dosti pomagati, saj so doma še štirje otroci. V njenem odgovoru ni bilo zaslediti obžalovanja ali samopomilovanja – povedala je, da je resnično hvaležna, ker ima možnost, da študira, medtem ko si veliko mladih ne more privoščiti študija prav zaradi astronomskih stroškov.

Kriza je v zadnjih letih poskrbela, da je tudi v Sloveniji postalo izobraževanje za marsikoga precejšen finančni zalogaj, morda ne tako velik kot v Ameriki, pa vendar. V vsesplošni gospodarski negotovosti se vsak ukvarja predvsem z lastnimi problemi, skuša priti kar najbolje skozi, izkoristi vsako priložnost in ugodnost, ki mu je ponujena. Na državo, ki varčuje in trga z enega konca, da bi zakrpala luknjo na drugem, pri tem ne more prav veliko računati. Njeni posegi so usmerjeni le na površinsko raven, gospodarstvo, nobenih večjih naporov pa ne vlaga v krpanje luknje v medčloveških odnosih – da naša družba preživlja tudi krizo vrednot, le potihoma priznava. Če želimo premostiti krizo, moramo biti pripravljeni na spremembe tudi na področju izobraževanja, vendar je prav, da smo do njih kritični – ni dovolj, da predstavljajo le finančne rešitve, spodbujati morajo tudi k vrednotam: odgovornemu odločanju za študij in učenju ne le za lastno izpopolnjevanje in ustvarjanje dobička, ampak tudi v korist drugih.              

 

Zadnja sprememba: ponedeljek, 01 april 2013
(14 glasov)

Komentarji 

 
#5 Jacobus 2013-04-02 23:19 Se strinjam v celoti - bravo! Aleluja! Citat
 
 
#4 marjetka 2013-04-02 19:13 Dobro povedano Citat
 
 
#3 Alma 2013-04-02 00:24 Res je. Citat
 
 
#2 klum 2013-04-01 23:55 Fajn. Citat
 
 
#1 pony 2013-04-01 22:27 Hvala za dobro izpeljane misli! Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1764-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti