Jerneja T. | nedelja, 24 marec 2013

»Oh, ta današnja mladina! Mi že nismo bili taki …« Vam je kaj poznan tale stavek? Marsikatera stara mama se tako ob spremljanju vsakodnevnih novic ter spreminjanju mode pritožuje nad mladimi. Pa je to res nova fraza, ki se uporablja le v našem času? Pa poskusimo si spomočjo strokovne literature odgovoriti na tole vprašanje.

Image
Foto: Mateja Bevk
V našem življenju nam veliko pomenijo neka prepričanja, predstave in pojmovanja o najpomembnejših ciljih in motivih. Ti nam pomagajo, da lažje uravnavamo svoje življenje in odnose z drugimi. Z eno besedo, bi vse našteto lahko poimenovali vrednote. Že  Platon je razmišljal in govoril o njih in sicer jih je združil v tri kategorije: resnično, lepo, dobro. Krščanska misel je tej trojici pridodala še krščanske vrednote vero, upanje in ljubezen. S stoletji se je seznam večal in širil in jih trenutno združil v dve kategoriji. Kategoriji dionizičnih in apolonskih vrednot.  Prva združuje vrednote uživanja in vrednote uspešnosti, pa tudi varnostne, zdravstvene in patriotske vrednote, vrednote socialne moči, doseganja. Druga pa združuje moralne (tradicionalne, socialne, demokratične) in duhovne (kulturne, spoznavne, estetske, verske) vrednote. Moralne vrednote se torej povezujejo z odgovornostmi in dolžnostmi, izpolnitvene pa z izpolnjevanjem življenjskega poslanstva z življenjskim smislom. Vrednote se začnejo pri človeku razvijati že zelo zgodaj, vendar se bolj celostno razvijejo šele po puberteti. Zanimivo je dejstvo, da so naše vrednote do neke mere celo genetsko pogojene. Seveda to ne pomeni, da podedujemo vrednote kot neka načela, ampak naše osebne nagnjenosti, ki določajo, kako si bomo razlagali svet ter oblikovali svoja prepričanja in vrednote. Zanimivo se je tudi vprašati, ali se vrednotne usmeritve spreminjajo v življenju tudi potem, ko se le te že oblikujejo v zgodnjem otroštvu. In že smo bliže odgovoru, ki ga iščemo. Splošno prepričanje vzhodnega in zahodnega sveta je, da naj bi bili mladostniki bolj usmerjeni k užitku in zabavi, torej k hedonskim vrednotam, nato pa postanejo v življenju vse bolj pomembni uspehi, dosežki, nato odgovornost in dolžnosti in končni cilj naj bi bil življenjska izpolnitev. Tudi raziskave kažejo, da se naše
Image
Foto: Mateja Bevk
vrednote spremenijo skozi življenje. Čeprav ves čas ocenjujemo, da so apolnoske (duhovne in moralne) vrednote pomembnejše od dionizičnih, pa mladostniki bolj cenijo hedonske vrednote (užitek) kot zreli odrasli. Splošen pomen hedonskih in dionizičnih vrednot uživanja, uspešnosti, socialne moči … postopno upada, medtem ko pomen apolonskih vrednot ostaja nespremenjen ali celo rahlo naraste. Aha, pa ga imamo! Od tod torej izhajajo generacijski konflikti v vrednotah. V vseh dobah so se starejši pritoževali, češ da mladina nima pravih vrednot, mlajši pa prav tako, da starejši ne razumejo njihovih vrednot. V resnici pa je konfliknost posledica preprostega dejstva, da se vrednote pri posamezniku spreminjajo in da ista oseba pri 18 letih bolj ceni zabavo in hedonske vednote kot jih bo pri 40 ali 50 letih. Ta konfliknost pa v večini primerov ni tako huda, kot si včasih zamišljamo. Raziskave kažejo, da so mladostniki glede lastnih vrednot še najbližje vrednotnim orientacijam svojih staršev.

Zato, dragi mladi, se nikar preveč ne jezite nad svojimi starši in starimi starši, imajo vas le nadvse radi. Zelo verjetno boste vi s svojimi potomci nekoč govorili podobne reči :).

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(3 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1883-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti