| petek, 15 marec 2013

Duhovnik razmišlja ob vprašanju, kaj se zgodi po smrti …

 

Zanima me kaj se zgodi po smrti?

 

Moja prva reakcija je bila: »To je res dobro vprašanje!« Postavil si vprašanje za milijon dolarjev, kar pa pomeni, da vprašanje vsekakor presega možne odgovore.

Najprej, odgovor na to, kaj se zgodi »po« smrti, je popolnoma drugačno od odgovora na to, kaj se zgodi »ob« smrti. Znanost je namreč z raziskovanjem telesnih funkcij, ki ugašajo, uspela priti do nekaj podatkov, kaj se zgodi »ob« smrti. Prav tako pričevanja klinično mrtvih nekaj povejo o obsmrtnih izkušnjah: film življenja, ki se zvrti v trenutku, toplota, svetloba na koncu tunela, glas, ki vabi. Nenazadnje nam vsak obisk mrtvih pred pokopom da izkušnjo, kaj se dogaja s telesom brez življenja. Več od tega nam na ravni otipljivega in vidnega ni dano vedeti.

Tvoje vprašanje pa gre dalje: kaj se zgodi »po« smrti, takrat ko je meja življenja nepovratno prečkana. Po ta odgovor je človek zmeraj odhajal v svet, ki presega izkušnjo, tj. v svet človeškega razmisleka (filozofije) in v svet tega, kar mu je razodel Bog (religije).

Grška filozofija je razmišljala nekako tako: koncu-smrti je zapisano vse, kar je sestavljeno. Podobno kot pri lego kockah, se vse sestavljeno da izničiti s tem, da se razstavi. Tu igra svojo vlogo čas, ki je zaveznik naravnega razstavljanja oz. minevanja.

Sestavljen je tudi človek: iz telesa, duše in duha. Ko se ta trojica razstavi, nastopi smrt. Mi vidimo, da je tudi telo sestavljeno in se razstavlja, razpada naprej. Kaj pa duša in duh? Nekaj funkcij duše, ki je povezanih z delovanjem možganov, ob smrti ugasne. A tiste, ki so privzete od duha, so izven materialnega, zato tudi izven časovnega. To pa nima svojega časovnega konca.

Zelo tehnična ta filozofija, kajne? Kaj pa pravi vera? Predlagam ti, da pogledava en primer, ki je popolnoma edinstven in nam zelo veliko pove o smrti. Pravzaprav imamo zaradi tega primera kristjani trdno upanje, da smrt ne pomeni konca, temveč popolnoma nov začetek. To je »primer Jezus Kristus«.

Ko je Jezus umiral na križu, je pred smrtjo trepetal, pa vendar se ji je vdano izročil. Na način kot je umrl, je rimski vojaški poveljnik vzkliknil: »Ta je bil zares Božji sin.« Da je res umrl, se je prepričal vojak, ko je s sulico prebodel njegovo srce. Položen je bil v kamnit grob v bližini. Tretji dan pa v grobu njegovega telesa ni bilo več. Pričevanja, da so z njim govorili in jedli v naslednjih tednih, zaključijo »oznanilo veselja«, evangelij.

To, kar se je z Jezusom zgodilo v treh dneh, se bo vsakemu umrlemu zgodilo v času, kot ga bo določil Bog. To je vera kristjanov. Ob smrti bomo res »razstavljeni« in takrat bo za nas postal nepomemben tudi čas. Naš duh in vse, kar bo duhovnega, pa bo v Kristusu že pri Očetu. In od Očeta bomo prejeli tudi novo telo, prav tako kot Kristus. Zakaj bomo dobili novo telo? (Pa ne takega kot zombiji – oprosti podobi –, ampak takega kot Jezus, prenovljenega, poveličanega.)

Iz istega razloga, kot imamo telo sedaj: po njem nas prepoznajo in z njim vstopamo v odnose. Naše telo pa bo tedaj popolnoma duhovno, kar pomeni, da bo popolnoma eno z duhom in tako ne bo več razstavljivo. To je vera kristjanov, vse od njegovih prvih učencev dalje. Če danes težko najdeš kristjane, ki v to verujejo, je zato, ker si ne upajo več upati v tako velike reči. Jaz pa verjamem v to in tudi vem, da je lepše živeti s tem upanjem.

Lepo te pozdravljam.

Primož

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(2 glasov)

Komentarji 

 
#1 aleks 2013-05-10 19:48 Kratek odgovor: Uživaj življenje in se ne obremenjuj z smrtjo, ker lahko postaneš kar precej pesimističen in črnogled ob takem razmišljanju.

Tvoje telo bo počasi razpadlo, za samo dušo po smrti pa obstaja toliko verzij kot je religij. Predlagam ti meditacijo da boš bolje spozal sebe.
Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1795-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti