| petek, 22 februar 2013

Dvajsetletni Momo, ki je krščanstvo spoznal pred kratkim, si zastavlja vprašanje, ali je dovolj povezan s svojim Odrešenikom. Sprašuje pa se tudi, kako ljudem odgovoriti na vprašanja, ki izzivajo njegovo vero, zlasti glede nastanka sveta. Duhovnik odgovarja …

 

Pozdravljeni,

najprej bi rad povedal, da to vse skupaj ni šala in upam, da ne izpade kot da to je.

V življenju sem vedno veroval v Boga, ampak sem imel precej problemov s sprejetjem Jezusa kot Božjega sina. Šele zadnjih nekaj let mi krščanstvo postaja vedno »bližje«. Nikakor nisem mogel razumeti, kako je lahko Njegov sin oz. Bog sam stopil na zemljo. Zadnjo leto sem se poglobil v svojo duhovnost in naj vam povem: od takrat naprej ima vse svoj smisel! Moje življenje je lepše ... Prebral sem nekje, da če sprejmeš Jezusa Kristusa kot svojega Odrešenika, ga lahko z molitvijo zaprosiš, za nek signal ali znak, da On obstaja in da je On res Božji sin. Ampak problem je, da jaz nisem krščen ... Nimam nikakršnih obiskov verouka ... Sem nekakšen »samouk«. Ali je to dvoje povezano? Nisem dovolj povezan z Odrešenikom, da bi mi pokazal, da je On res Božji sin?

Drugo vprašanje se navezuje na Sveto Pismo. Vnaprej povem, da razumem, da se vero oz. Boga ne išče preko razuma oz. »logike«. Ampak me nekaj zelo muči. V SP je nastanek sveta zelo lepo opisan, vendar v današnji družbi vidimo spet in spet, da je ta teorija zavržena. Čeprav sam še vedno verujem v teorijo, napisano v SP, imam vedno znova pomisleke, da mogoče vse le ni tako kot opisuje SP. To nima nobene povezave z mojim verovanjem v Boga, le ta del »celotnega« paketa mi dela preglavice. Mislim, da ima v sodobni družbi vsak mnogo prijateljev in sorodnikov, ki so t. i. ateisti, ki kar naprej »izzivajo« tvojo vero. Tako si jim na nek način dolžan svojo vero tudi obrazložit. Rad bi jim predstavil krščanstvo in vem, da je dosti ljudi navdušenih nad krščanstvom, ampak vedno znova pride do zatikanja pri »nastanku sveta«.

Momo

 

Lepo pozdravljen,

veseli me, da iščeš in poskušaš odgovoriti na vprašanja, ki nas vodijo v samo bistvo in smisel življenja. Vera ni nekaj, kar človek sprejme in se s tem zadovolji. Vera je iskanje, je proces, ki ga mora človek vsak dan gojiti in živeti. Vero je potrebno izpričevati s svojim življenjem in to vključuje tudi iskanje in postavljanje vprašanj, tudi takšnih, na katera je težko odgovoriti. Vera je sprejemanje Boga v svoje življenje. Iskanje in postavljanje vprašanj pa nam Boga približujejo in Ga pomagajo razumeti.

Bog slehernega človeka vabi v odnos, bodisi da je krščen ali ne, kajti vsakega pozna do popolnosti. »Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal,« pravi Bog preroku Jeremiju (Jer 1,5). Kdo me ne bo poznal bolj kot tisti, ki me je ustvaril in stopil na zemljo. Marsikdaj se nam zdi čudno, zakaj je moral Bog stopiti na zemljo in se učlovečiti. Sveti Irenej iz Lyona je zapisal, da je Božji sin postal človek, da bi lahko človek postal Božji sin.

Bog vsakemu človeku podaja roko in ga vabi v odnos. Ta odnos doživi svojo prelomnico s krstom, saj postanemo Kristusovo telo in Božji otroci. Človek tako vstopi v odnos z Bogom in vso Cerkvijo. In to je bistvo vere: biti v odnosu. Kot sam ugotavljaš, dobiva tvoje življenje drugačno podobo, postaja lepše. Ta lepota se odraža ravno v odnosu.

Želim ti, da bi nadaljeval s svojim iskanjem, ti bo pa veliko lažje, če se obrneš na duhovnika, redovnika ali redovnico, ki ima izkušnje, saj ti bo pri iskanju olajšal-a pot. Tako kot je pri učenju lažje, če imamo inštruktorja, ki pozna poti in metode do znanja, tako je pri odkrivanju Boga.

Glede opisa nastanka sveta v Svetem pismu ne vidim nikakršnih težav. Gre za čudovit opis, ki skriva v sebi sporočilo, ki je aktualno tudi po več kot dva tisoč letih. Res, da je Sveto pismo božja knjiga, navdihnjena od Boga, ne gre pa vse v Svetem pismu jemati za dobesedno. Dejstvo je, da je bilo Sveto pismo napisano pred več kot dva tisoč leti, ko je bil način razmišljanja in pisanja drugačen kot je danes. Sveto pismo moramo zato razumeti v obliki takratnega načina razmišljanja. S tem seveda ni rečeno, da izgubi svojo vrednost. Nasprotno.

Nastanek sveta v Svetem pismu ni nikakršno znanstveno poročilo, ampak opis, ki nam hoče na razumljiv način pokazati odnos med človekom in Stvarnikom. Pisateljev prvih poglavij Svetega pisma ne zanimajo podrobnosti o nastanku sveta, ampak veličina Stvarnika, njegova ljubezen do človeka in radodarnost. Človek pa namesto hvaležnosti za bogastvo, ki ga je prejel, išče drobne stvari, za katere misli, da mu v življenju manjkajo. Podobno kot se je dogajalo pred več kot dva tisoč leti, se dogaja danes. V tem je aktualnost besedila. Človek ni nikoli zadovoljen in hvaležen za to kar ima, ampak želi sam postati kakor Bog. To je bil greh prvega človeka in prav tako sodobnega. Želimo biti kakor Bog. O tem nam govori svetopisemsko poročilo o nastanku, ne pa o znanstveni teoriji. Poročilo je veliko globlje kot znanstvena razprava, saj nam na preprost način pokaže človekovo pravo pot k Stvarniku in srečnemu življenju.

p. Miran

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(2 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1832-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti