Alison K. | sreda, 09 januar 2013

»Sem le majhen svinčnik v Njegovih rokah,« pravijo zapisane besede Matere Terezije. Ta drobna žena z velikim srcem, ki je neizmerno ljubila bližnjega in Jezusa, se je že pred nekaj leti dotaknila človeštva. Njen zgled in njena dobra dela pa še danes odzvanjajo v svetu.

Image
Foto: Misijonska skupina Pridi
V Misijonski skupini Pridi smo se odločili oživiti njeno zgodbo in jo preko muzikala približati ljudem. Ideja za ta projekt se je rodila že pred osmimi leti. Manjša ekipa se je skupaj s p. Brankom Cestnikom lotila ustvarjanja, a jabolko na veji še ni dozorelo in projekt je zaradi pomanjkanja časa zamrl. Pred dvema letoma se je pojavila želja, da stvar obudimo. Tako smo si poleti 2010 na našem vsakoletnem načrtovanju 'Pridi' leta zadali cilj, da pripravimo muzikal. Zavedali smo se, da smo mladi aktivni pri več stvareh, priprava in izvedba takega projekta pa zahteva veliko dela in časa. Zato smo si dali dovolj prostora in celotno zadevo zasnovali v okviru dveh let. Tako se je prvo leto (2010–2011) muzikal pisal. Vsebina muzikala je produkt dela devetih mladih. Najprej si je bilo treba vzeti čas in poglobiti znanje o Materi Tereziji. Prebirali smo njen življenjepis, njena pisma (zbrana v knjigi "Pridi, bodi moja luč"), spoznavali življenje njenih sester misijonark ljubezni. Vzeli smo si en vikend za duhovne vaje ob Materi Tereziji za osebno izkušnjo ob njeni duhovnosti. Nato je sledilo pisanje dramskega besedila.

V lanskem letu (2011–2012) je bil naš cilj postaviti muzikal na odrske deske. Razdelili smo si vloge in imeli dovolj časa, da je vsak vzljubil svojo. Ker se na začetku vsi ustvarjalci muzikala še nismo dobro poznali, je bilo na spisku privajanje drug na drugega. Vaditi igro z ali pred nekom, ki ga še ne poznaš, ni prav lahko. A med nami je raslo zaupanje. Danes smo spletli lepe odnose in smo si v oporo. Ne nazadnje vsi plavamo v isti juhi. Od oktobra 2011 smo vadili ob nedeljah zvečer. Imeli smo tudi nekaj celodnevnih intenzivnih vaj. V izvajanje muzikala, ki je več kot samo to, kar vidi občinstvo, je vključenih okoli 30 mladih (pa tudi manj mladih) – pa naj bo to igranje na odru, igranje v bendu, izdelava scene, kostumov, pomoč v zakulisju, v promociji, pri logistiki, peki peciva za pogostitev ali pa pri molitvi za muzikal in izvajalce. Na pomoč sta nam priskočila tudi Gregor Čušin in Marjan Bunič ter nam pomagala s koristnimi nasveti. V soboto, 13. oktobra 2012, so v Ravnem na Koroškem muzikal obsijale prve odrske luči.

Image
Foto: Misijonska skupina Pridi
Ko je na vrsti dan za predstavo, ga celega posvetimo muzikalu. Že zgodaj popoldne nas čaka priprava dvorane, odra, inštrumentov, luči, ozvočenja, priprava kostumov in rekvizitov, opevanje, vživljanje v vlogo, generalka in popravki, ličenje ter seveda molitev. Ko smo na odru, uživamo! Ljudem in Bogu se z muzikalom in vsak s svojim likom trudimo dati tisto največ, kar lahko; pa naj bo to v vlogi berača, umirajoče starke, nesramnega hindujca, skušnjavca, Boga ali Matere Terezije.  Za seboj imamo že šest predstav in vsako bi lahko drugače opisali. Odzivi ljudi so nad našimi pričakovanji. Dvorane so vedno do konca zapolnjene, karte že v naprej oddane. Še vedno nas kličejo in vabijo na vse konce Slovenije. Zasipajo nas s pohvalami. Čudovito je občutiti veselje, navdušenje, po predstavi zreti v hvaležne solzne oči. Ustvarjalci muzikala se trudimo biti in ostati le majhni svinčniki v Njegovih rokah. Nočemo se prevzeti. Nočemo biti mi tisti, ki se počutimo slavne in pomembne. Želimo pokazati, da smo mladi pričevalci, ki živimo z Jezusom. Želimo približati življenje Matere Terezije in ljudi spodbuditi k temu, da lahko tudi sami z drobnimi dejanji ljubezni spreminjajo svet na bolje.

Kako majhni smo in še vedno amaterji, se zavemo vsakič, ko nam stvari ne gredo po maslu. Med predstavo smo že doživeli manjše nezgode. A na koncu vse skupaj izpade simpatično in si tako nabiramo »material«, kateremu se bomo nekoč od srca nasmejali. Prepričana sem, da se je zaradi sodelovanja v muzikalu vsakemu od nas življenje vsaj malo spremenilo. Ne samo zaradi obveznosti do muzikala in posledično odrekanja drugim stvarem, ampak tudi sami vsakič znova odkrivamo, kakšen vzor nam je ta velika žena. Odkrivamo, kako smo lahko prav mi sami svinčnik Zanj v vsakdanjem življenju. To se trudimo na delovnem mestu, med sovrstniki, tudi v trpljenju in preizkušnjah. Pri vsem tem pa še spoznavamo, kako resnične in globoke so besede, ki jih prav mi sami prepevamo med muzikalom: »Jezus ljubi svet po tebi, tudi če si šibek v sebi. Bodi njemu ves predan, majhen svinčnik Zanj.«

 

Kaj pravijo misijonarke ljubezni, ki so si ogledale premierno predstavo:

Image
Foto: Misijonska skupina Pridi
SM. Rose Rita: Zdi se mi, da ste zadeli glavno sporočilo bl. Matere Terezije, ki je »I'm His pencil«, kot rečemo me, in kot se ponavlja tudi v vašem refrenu. Pokazali ste, da vsak izmed nas v skladu s talenti, ki jih je prejel, lahko naredi v življenju nekaj lepega za druge. In da to ne naredi samo za odrešenje svoje lastne duše, ampak zato, ker je sreča v tem, da se darujemo, da ljubimo druge – človek, ki je zagledan samo vase, ne more biti z ničemer zadovoljen, njegovo življenje je brez smisla. To ste dobro pokazali! Lepo je tudi to, da  je muzikal narejen tako, da lahko sporočilo Matere Terezije dojame prav vsak, tako otroci, kot tudi odrasli – odvisno je samo od nas, ali bomo odprli srce, ali ne.  

Več na: www.svincnikzanj.si

 

Zadnja sprememba: sreda, 09 januar 2013
(8 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2301-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti