Maja B. | sobota, 05 januar 2013

Tudi Jezus se je ta božič znova rodil za vse nas in nam prinesel veselo novico – ni vse izgubljeno, ni vse zapečateno! Pa ti, verjameš, da je vsak dan nova priložnost, da svoje življenje prerodiš in da ubereš novo pot po svoje meri? 
O ponovnih začetkih in spremembah v svojem življenju je spregovorilo pet mladih. 

»Če bi se lahko še enkrat rodil/-a, bi bil/-a …« Kako bi dokončal/-a ta stavek? Si kdaj želiš, da bi bil/-a  druga oseba s čisto drugačnim življenjem? 

Image
Foto: Maja Bevk
Rose: Hm ... težko bi zapisala odgovor v eni besedi. Ja, včasih imam obdobja, ko bi preprosto rada postala nekdo drug, nekdo, ki ima čisto drugačno življenje, kot ga živim sama, npr. boem. A slej ko prej mi življenje pokaže, da sem na pravi poti in da so te moje želje le sad neke potrebe po spremembi, po nečem drugačnem, po nečem, kar mi je nedostopno. In prav ta nedostopnost, drugačnost in neskladnost z družbeno pričakovanim življenjem naredi željo toliko bolj privlačno.

Jasna: "... Fenomen z dvema rojstnima dnevoma :)." Moje življenje mi je všeč.
 
xy: Nikoli nisem razmišljala, kaj bi bila, če bi se še enkrat rodila, oz. si želela, da bi bila oseba s čisto drugačnim življenjem. Mislim, da se vse zgodi z razlogom in da je najbolje ''sprijazniti se'' s tem, kar imaš, in živeti čim bolj polno življenje.

P: … Jamie Oliver! :) Ne, saj ne. Ne bi se hotel roditi kot nihče drug.

M: Še vedno jaz, le da bi si tisti gen, ki določuje lenobo, pozabila »prepisati« v svoj DNK. :)

Ne dolgo nazaj smo se poslovili od starega leta. Si navadno ob začetku novega postaviš kakšne cilje, zadaš nove izzive? Si jih zastaviš morda ob kakšni drugi priložnosti?

Rose: Nekih večjih izzivov, ciljev in sprememb v mojem življenju si do sedaj nisem zadajala ob vstopu v novo leto, letos pa imam namen to storiti. Do sedaj sem po spremembah posegla predvsem v času posta, ko sem se trudila neko svojo pomanjkljivost v čim večji meri odpraviti.
Jasna: Postavljanje novih ciljev po mojem mnenju ni toliko odvisno od časa, kot pa je od obdobja, v katerem se znajdemo. Nekdo, ki ni zadovoljen s trenutno situacijo, si bo postavil nov cilj, da jo spremeni. Ko nam je vsega dovolj, si rečemo, da tako ne gre več naprej, in si postavimo izziv po spremembi. Nove cilje si torej postavimo ob zaključku nekega življenjskega obdobja. Začetek leta veliko ljudi dojema kot čas za nov začetek, zato takrat sprejemajo odločitve, za katere prej niso imeli dovolj poguma. 

xy: Po navadi si za novo leto postavim nekaj ciljev. Cilje si zastavim sama pri sebi že nekaj let v času odštevanja do polnoči, to je navadno 10 s :). Cilje, povezane s faksom, si včasih zastavim na začetku študijskega leta ali semestra, vendar so tej cilji včasih preveč optimistično zastavljeni (npr. ''ta semester bom pa na vseh predavanjih'').

M+P: Sva ravno sredi izdelovanja koledarčka z najinimi cilji a novo leto. Letos si še posebej želiva zadane cilje tudi izpolnjevati, zato sedaj izdelujeva najin osebni koledarček, v katerem bova lahko beležila najin napredek in pridnost.
Na kakšen način rešuješ stvari, ko ti kaj ne gre po načrtih – pa naj bodo to špageti, ki so se razkuhali, hud spor s prijatelji ali zavožen izpit –, poskušaš začeti znova? Kako se spopadaš z obupom?

Rose: Po navadi najprej potrebujem nekaj časa zase, da sama pri sebi razmislim o problemu. Pri tem mi velikokrat pomaga pisanje dnevnika, saj lahko brez neke kontrole izpovem vsa čustva, ki jih doživljam v stanju afekta. Ko pa se malce umirim, se največkrat po pomoč in nasvet obrnem k družinskim članom, saj imam občutek, da me najbolj poznajo in mi tako znajo najbolje svetovati. Poleg družinskih članov pa se za nasvet obrnem tudi k prijateljem. Skupaj poskušamo najti vzroke, zakaj je do problema prišlo, jih odpraviti in zbrati pogum za nov začetek.

Jasna: Načeloma se za vse, kar delam, potrudim po svojih najboljših močeh. Če gre vseeno kaj narobe, potem vem, da sem sama naredila vse, kar je bilo v moji  moči, in mi ne preostane nič drugega, kot da sprejmem situacijo oziroma jo poskušam kar se da izboljšati. Pa naj bo to s pogovorom ali ponovnim začetkom. Sem mnenja, da je obup nepotreben in da moramo biti vedno optimistični. Konec koncev je vedno lahko še slabše. Ovire so nam postavljene na pot zato, da lahko pogledamo nazaj in si z zadovoljstvom rečemo "Kljub temu mi je uspelo".

Image
Foto: Alison Kogoj
xy: Ko se mi kaj takega zgodi, poskušam rešiti stvar (pri razkuhanih špagetih mi to ravno ne uspeva, sicer pa). Sploh če se s kom zaradi kakršne koli stvari sprem, želim čim prej rešiti nastalo stanje, saj sicer razmišljam o tem in nisem mirna. Pri neuspešno opravljenih izpitih je odvisno od tega, koliko dela vložim v izpit. Če imam občutek, da sem veliko dela in časa vložila v to, da ga ne opravim, sem sprva jezna in razočarana nad sabo. Pri ''spopadanju'' s temi občutki iščem tolažbo pri tistih, ki jih imam rada, in v prepričanju, da če je drugim že uspelo, bo tudi meni.
 
P: Po navadi sledi faza razočaranja, ki jo hitro zamenjajo novi načrti in želja po tem, da se napaka popravi in izboljša rezultat.

M: Špagete vseeno pojem. :) Zadnjič sem dobila za pokoro pri spovedi prej začeti študirati za naslednji izpit. Tako da iz začetnega obupa in razočaranja hitro sledi streznitev in nova pot naprej.

Zagotovo imaš kakšne sanje ali želje o tem, kaj bi rad/-a počel/-a v življenju. Gledaš nanje kot na nekaj nedosegljivega in neuresničljivega ali verjameš, da jih boš nekoč uresničil/-a? Se ti zdi, da je uresničenje teh sanj odvisno predvsem od tebe ali zunanjih dejavnikov?

Rose: Seveda imam sanje in želje, kaj bi v življenju počela. Lahko bi rekla, da v osnovi gledam nanje precej optimistično in verjamem, da se mi bodo nekoč uresničile. Imam pa obdobja, ko se mi zazdi, da je to le nek nedosegljiv ideal oz. lažna utvara. A slej ko prej se zavem, da s tem, ko se le pritožujem in " furam safr", ne bom dosegla prav ničesar. Zdi se mi namreč, da je uresničitev mojih sanj odvisna predvsem od mene same, in zato moram delati predvsem na sebi, se spreminjati in poskušati sama narediti vse, kar je v moji moči, da se sanje uresničijo.

Jasna: Določene stvari so nedosegljive, zato postavljanje nerealnih ciljev škodi. Vsak se mora zavedati svojih zmožnosti, okolja, v katerem živi, in sredstev, ki jih ima na razpolago. Za svoj (ne)uspeh pa je odgovoren vsak zase. Ko ugotoviš, kaj te obdaja, moraš znati to izkoristiti, biti aktiven in se truditi za uresničitev želja. Ni mej, vse lahko dosežemo, vendar pa vsaka stvar zahteva tudi nekaj odrekanja. Če je nekomu pomembna kariera, se bo npr. odrekel družini ali prijateljem. Prevečkrat za neuresničitev svojih želja krivimo zunanje dejavnike, v resnici pa nismo sami pripravljeni žrtvovati določenih stvari, sprejeti težkih odločitev.

xy: Mislim, da so v večini primerov za uresničitev realno dosegljivih želja volja, vztrajnost in trud močnejši od zunanjih dejavnikov. Sama imam želje, sanje, ki so bolj in manj dosegljive. Za nekatere verjamem in zelo močno upam, da se mi bodo uresničile. Moja največja želja je, da bom v prihodnosti imela družino, dom in tudi službo. Za to, ali se bodo moje sanje uresničile ali ne, je odvisno tako od mene kot tudi od drugih. Sama bom poskušala narediti največ, kar je v moji moči, da se. 
 
M+P: Če bi mislila, da so sanje neuresničljive, bi že davno pustila faks. Prav tako se ne bi več trudila za medsebojne odnose in živela samo z danes na jutri. Trenutno je na prvem mestu najinega seznama želja poroka in skupno življenje, ki bo uresničena zelo kmalu.

 

Zadnja sprememba: sobota, 05 januar 2013
(6 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2248-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti