| sreda, 19 december 2012

Nina ne zmore verjeti, da ji je greh nečistovanja odpuščen, četudi se ga je spovedala. Duhovnik odgovarja, da obsojanje, tako drugih kot sebe, ne vodi v življenje. Nini zato daje nekaj nasvetov, med drugim tudi, naj se uči ljubeče gledati nase, saj je to eno najmočnejših orožij v boju proti grehu.

 

Pozdravljeni,

v mojo podzavest se je globoko usidral občutek manjvrednosti, za kar je sicer več razlogov, vendar pa je najmočnejši razlog greh, ki me spremlja že od najstniških let in to je nečistost oz. samozadovoljevanje. V času, ko sem spoznavala prave vrednote, sem poskusila najti prave odgovore tudi v verski literaturi in na podlagi obsojanja tega greha začela samo sebe poniževat, zaničevat in zavračat.

S samozadovoljevanjem sicer še vedno nisem uspela popolnoma prekinit, vidim pa, da sem preko obsodbe tega početja (pri meni je do tega prišlo povsem naravno in v bistvu sem šele s časom spoznala, da je to samozadovoljevanje) samo sebe obsodila in psihično uničila.

Tudi če sem se tega greha že spovedala, v bistvu ne morem odpustit sama sebi in se zaradi tega omalovažujem še naprej in tudi če se tega zavedam, vseeno ne pomaga nobeno zavestno prepričevanje o božji dobroti in odpuščanju. Nekje v svoji globini dvomim, če mi je Bog sploh mogel popolno odpustit moj greh - razlog za ta moj dvom pa je v tem, da si razlagam, da pri spovedi prejmemo odpuščanje le za čas zemeljskega življenja, še vedno pa bo Bog te naše grehe preštel ob koncu sveta - torej v bistvu niso popolnoma odpuščeni.

Zaradi tega obsojanja same sebe, sem v preteklosti tudi že zavrnila nekaj fantov, saj sem mislila (včasih celo rekla), da jih nisem vredna.

Sedaj sem po dolgem času ponovno spoznala enega fanta, pa sem mu že v času spoznavanja napisala, da si ne upam verjet, da bi mene lahko kdo ljubil in ga s tem najbrž za vedno odbila.

Ta avto-destruktivnost, ki mimogrede niti ni edina, ubija mojo duševnost, mojo vrednost v odnosih z drugimi, Bogom in prav nobeno zavestno prepričevanje mi ne pomaga, zato vas iskreno prosim za pomoč.

Hvala že vnaprej!

Nina

 

Draga Nina, pozdravljena.

Glede samozadovoljevanja smo v spletni svetovalnici že nekajkrat pisali. Vabim te, da se pomudiš ob odgovorih, ki smo jih ponudili. Tukaj se zato zaustavljam ob s samozadovoljevanjem povezanim vprašanjem: avto-destruktivnost, obsojanje same sebe in sposobnost ljubiti samo sebe.

Sama izkušaš, da obsodba uniči, ljubezen in resnica pa dajeta življenja. Obsodba sicer ni vedno nekaj slabega. Prav je da se obsodi zla in nemoralna dejanja. Obsodba zla in greha nam pomaga, da ju odpravimo iz svojega življenja. Drugače pa je z obsojanjem ljudi. Obsojanje drugih in sebe ne vodi v življenje. Le Božja sodba lahko vodi v življenje, saj ima samo Bog sposobnost popolnega vedenja, ljubezni in primernega zdravila do človeka - ki so nujna za pravično sodbo. Božja sodba je tako sodba ljubezni. Ljudje pa nimamo takšne popolnosti. Zato kristjani obsojanje ljudi prepuščamo Bogu. Sami se raje osredotočamo na obsojanje dejanj. Mimogrede, tudi obsojanje dejanj zahteva od nas izdatno mero poznavanja okoliščin, sočutja in ljubezni, preden lahko podamo primerno in pravično sodbo.

V tej luči ti dajem prvi nasvet. Poskušaj se zavedati misli, ki vodijo v sodbe, obsodbe in obsojanja. Od kod prihajajo te misli? V kakšna dejanja vodijo? Nato jih izroči Bogu in prosi pomoč, da ne bi obsojala po nepotrebnem. V kolikor pa sodba je potrebna, prosi za pomoč obilne ljubezni in sočutja, da bo sodba čim bolj podobna Gospodovemu pogledu na človeka in dejanje.

Drugič, osredotoči se na upanja poln pristop do stvari, sebe in ljudi okoli tebe. Ljubeč pogled nase in druge je eno najmočnejših orožij v boju proti grehu, samo-destruktivnosti in nezmožnosti odpuščanja. Ljubeč pogled nase tudi pomeni, da sprejmeš svojo nepopolnost. Le Gospod je popoln, zato odpušča. Naša nesposobnost odpuščanja sebi in drugim pa se pravzaprav skriva v našem pomanjkanju spoštovanja sebe in drugih. Skriva se v ošabnosti, saj nas povzdiguje nad Boga in druge in daje neko čudno pravico k obsojanju. Vsi imamo mestoma težave z nižjo samopodobo. Vprašaj prijatelje, s katerimi se lahko pogovoriš o resnejših stvareh, kako se oni soočajo s tem vprašanjem.

Priporočam ti molitev. Sveto pismo vsebuje nekaj krasnih odlomkov o tem, kako nas Gospod ljubi ne glede na naše pomanjkljivosti. Da, Bog nas ljubi celo kot grešnike. Neverjetno, ne? Ni prišel klicat pravičnih, ampak grešnike. Nekaj krasnih odlomkov: Psalm 139; Izaija 43; Izaija 49,8-16; Luka 12,22-32; Janez 10,1-18; Efežanom 3,14-21. V molitvi se bo marsikaj v tebi prebudilo. Pri naslednjem pogovoru z duhovnikom ali duhovnim voditeljem - ali pri spovedi - odpri svoje srce Bogu in se Mu zaupaj. Duhovni spremljevalec ti bo pomagal najti nadaljnje poti k rasti in ljubezni.

Toliko na kratko. Na daljši rok pa ti priporočam duhovne vaje, kjer boš začrtala svoje duhovne in življenjske smernice. In nenazadnje, pri rasti in ljubezni do sebe in drugih ti bo lahko pomagal tudi šport, rekreacija, umetnost in ustvarjalnost ter seveda prijatelji in domači. Pogum.

Bog te živi. Peter SJ

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(2 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2135-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti