| torek, 20 november 2012

25-letnica ima težave v zvezi s fantom, ki jo že vse od začetka zaznamuje prejšnji odnos. Sedaj, ko bi bil čas za nadaljnje korake, je sama v sebi neodločna, kaj storiti …

 

Pozdravljeni!

Imam probleme v vezi, ki se že kar vlečejo. Najin odnos se ni začel najbolj pravljično. Bil je stresen (vsaj zame), ker sem bila pred njim v vezi z drugim fantom. Stalno sem ju primerjala, imela razne čudne občutke. Sedanji fant mi je bil všeč, a mislila sem tudi veliko na bivšega. O tem sva se s fantom tudi pogovarjala, a ti občutki me niso nehali preplavljati. Doživljala sem to, da se mi je zdel bivši fant bližje mojim vrednotam, bolj sva se razumela in tudi manj prepirala. Bil pa mi je tudi manj fizično privlačen in simpatičen, zato sem ga tudi pustila, saj sem si želela, da bi imela fanta, ki bi ga občudovala. To sem z novim fantom res začutila - neko privlačnost, a se je vse ustavilo na področju odnosov. Želela sem si takšnih odnosov, kot s prejšnjim fantom, a ker je drugačen karakter, ni šlo. Priznam tudi, da se sama za najino vezo nisem ravno najbolj potrudila, zaradi raznih misli. Poleg tega so mi tudi starši govorili stvari, zaradi katerih so se moji začetni strahovi povečevali - da sem neumna, ker sem pustila prejšnjega fanta, ter da sem si uničila življenje in podobne stvari. To me je psihično zelo bremenilo, saj se je ponavljalo vsak dan. Če sem šla kam z njim, sem dobila veliko klicev, da moram domov. Bila sem napeta in to prenašala nanj. Preden sem vstopila v vezo sem bila mnenja (glede na pretekle izkušnje), da mora biti najprej neka privlačnost (v prvem odnosu je bil bolj razum) in potem, da se zgradi odnos. Fant je tudi imel kapacitete, da bi lahko zgradila dober odnos, a je tudi eksplozivnega in močnega karakterja. Tega se jaz zelo ustrašim. Večkrat je prišlo do prepirov, zaradi moje čustvene stiske in notranjih bojev. Včasih imam občutek, da hoče vplivati name, drugič pa, da sem sama kriva, ker se ne potrudim dovolj in potem izbruhne. Sva že dovolj stara, da bi lahko šla na svoje. Fant si tega želi, mene je pa strah zaradi vse preteklosti, ki sva jo imela. Po eni strani razmišljam, da bi se dalo odnos rešiti, po drugi pa me je strah, ne verjamem 100%, če bi se dalo res. Večkrat sem že pomislila, da bi vse pustila, a potem mi postane žal. V teh občutkih se vrtim non stop. Vem, da se nisem v preteklosti čisto zares in z vsem srcem odločila zanj in delala na odnosu (bivši, mama, zmedenost). Hkrati pa se bojim, da četudi bom to sedaj naredila, da ne bo odnos takšen kot bi si ga želela. Bojim se njegovih temnih plati, tudi zaupam mi mogoče ne ravno najbolj, ker se mi včasih zdi, da me ne razume. Po eni strani ga imam rada in mi je všeč tisto, kar zna, ga spoštujem, a po drugi me je strah negativnih plati in tega, da bom res trpela, bila nerazumljena. Ne zamerite za dolgo pismo. Zgodba je sicer še bolj kompleksna, a sem poskušala povzeti.

Hvala za pomoč.

 

Pozdravljena Neodločna!

Hvala ti za tvoje pismo. Vedno pravim, da napišite vsa pomembna dejstva svojih preizkušenj, da vam lahko kar se da ustrezno in osebno odgovorim ...

V napisanem vidim kar nekaj za srečen partnerski odnos grozečih znamenj, ki se sama od sebe ne bodo rešila. Bom šla kar po vrsti.

V nov odnos ni modro iti, preden se s preteklim odnosom ne zaključi. To pomeni, da se na zadnjem srečanju s fantom, s katerim sta prekinila razmerje, dobita, se zahvalita drug drugemu za skupno preživete trenutke, se opravičita, kar je kdo krivično, napačno v zvezi naredil in si zaželita vse najboljše na življenjski poti. Tako osebnostno zrele osebe zaključijo neko zvezo. Tudi čustva pri tem niso nepomembna in dokler so še močna in neprečiščena, ni modro začeti naslednjo zvezo - sama si doživela, zakaj je tako. Sama si bila z novim fantom še zmedena, nisi bila osredotočena le na novo zvezo, saj sama praviš, da si še razmišljala o prejšnjem fantu (kar seveda ni fer do sedanjega), tudi primerjala si sedanjega fanta z nekdanjim (kar se nikoli ne počne, ker je vsak človek individuum zase). Skratka, preden ne zaključiš ene zveze tako, kot sem zapisala, da se to stori, nisi pripravljena na novo zvezo, kar se pozna najbolj na področju čustev in konkretnega odnosa do novega fanta.

Starši so bili naslednji tvoji svetovalci pri tvoji zvezi. Krasno, da si si blizu s starši, da jim zaupaš, se pogovarjaš z njimi, vendar oni ne morejo nobenega tvojega fanta tako dobro poznati, kot ga poznaš ti sama, ne morejo začutiti vajinega odnosa, kot ga začutiš ti. Prav zato moraš vsa mnenja katerega koli človeka jemati subjektivno, saj ti odgovarja le na podlagi tega, kar mu ti poveš o tem človeku, to pa seveda ni sveta resnica, drži? Skratka, edina oseba, ki bo lahko verodostojno precenila ali vztrajati v nekem partnerskem odnosu ali ne, si le ti sama. Pa ne na podlagi doživljanja zaljubljenosti, temveč povsem drugih kriterijev. Naj ti jih nekaj naštejem: Koliko te spoštuje takšno kot si? Zna v tebi spodbujati močna, dobra področja, pozitivno v tebi? Ti zna biti blizu vsaj kot poslušalec, kadar ti je težko? Koliko imata skupnih tistih vrednot, ki so kasneje ključne za srečno partnersko zvezo? Koliko je odgovoren v vajini zvezi - zna prepoznati in priznati ter se ti opravičiti, kadar naredi napako, te s čim prizadene? Več govori o sebi ali posluša tebe? Koliko sam predlaga tistih dejavnosti, ki tebe veselijo? Kako gleda na svojo prihodnost, partnerstvo, starševstvo? Kaj mu pomeni biti tvoj fant, partner? Koliko vlaga v vajin odnos, ga gradi, da se oba v njem počutita sprejeta, se z veseljem srečujeta? Nisem prepričana, da sem kaj dosti pozitivnih odgovorov našla v tvojem pismu ...

Če ti kdorkoli govori, da si neumna, da si si uničila življenje in na podobne načine zbija tvojo samopodobo, tak odnos pusti, saj ti to seveda škodi. Delaj na svoji osebnostni rasti - iz pisma zlahka razberem, da si precej labilna, čustveno in odnosno še zelo nezrela in kot taka boš težko našla osebnostno zrelega fanta ter doživljala srečno partnerstvo. Zanesljiva pot je edino ta, da se najprej sama vzameš v roke, se podaš na zahtevno, a odrešujočo pot osebnostne rasti (lahko sama, lahko s skupino, lahko s terapevtom, ki te vodi ...) in šele, ko ta proces zaključiš, se podaš iskati princa svojih sanj. Verjemi, da boš celoten proces doživljanja partnerstva čutila popolnoma drugače in znala tudi sama jasno razbrati opozorilna znamenja pred fantom, ki za zvezo še ni zrel.

Kar se tiče vloge privlačnosti in razuma v neki zvezi. Privlačnost potrebuješ v spolnosti, vsa ostala področja življenja partnerstva pa je ne potrebujejo. Potrebuješ pa dobršno mero razuma, saj se končno odločaš za človeka, s katerim misliš preživeti svoje življenje. To pa je tako pomembna stvar, da zahteva veliko bolj resen pristop, kot samo doživljanje metuljčkov v trebuhu. Najbolj ključna je osebnostna zrelost obeh. Sledi popolno spoštovanje in sprejemanje partnerja takšnega kot je. Na tretjem mestu so jasno zakoreninjene in živete vrednote. Sledi jasen pogled v prihodnost - na področju poklica, družine ...

Eksploziven in močan karakter sam po sebi ni problematičen, če se znaš kontrolirati in svoja čustva in besede izraziti ob primernem času, na primeren način, ne da kogarkoli prizadeneš. Če te to straši, potem ta fant zate ni ustrezen - ali pa si pripravljena v strahu pred takimi čustvenimi izpadi živeti vse življenje?

Zaradi nemiru v sebi zaradi neprečiščenega prvega odnosa, negotovosti v sedanjem odnosu, pa negativnih vplivov s strani staršev na zvezo in tebe in končno še osamosvajanja vajinega odnosa s skupnim bivanjem, si hudo nemirna. In v takem vzdušju se ni dobro odločati o kakšnem pomembnejšem koraku v vajini zvezi. Prej predlagam, da si vzameta recimo en mesec vsak zase, da se ne slišita, ne vidita in v tem mesecu vsak sam pri sebi presodita, kako se vidita v sedanji zvezi, kako se počutita, ko sta skupaj, kako doživljata drug drugega, kaj vama je všeč, kaj vaju moti, se o tem iskreno po enem mesecu pogovorita in šele potem se odločita v katero smer peljati vajino zvezo.

Toliko skušam kar se da konkretno odgovoriti na tvoje pismo. Čutim tvojo veliko stisko, negotovost, kako naprej. Ustavi se, umiri, nič ne boš izgubila, če si vzameš čas zase, najprej samo sebe urediš, šele potem pa se lotiš katerekoli zveze. Če potrebuješ še kakšne odgovore, pa kar na dan z njimi, četudi napišeš kar nekaj strani.

Vse dobro, Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2171-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti