Metka Z. | četrtek, 25 oktober 2012

Moram priznati, da nisem »boh-ve-kakšen« specialist za glasbo in tudi kritik, kateremu gre zaupati nisem. :) Vseeno pa se mi zdi prav, da napišem nekaj o letošnjem Ritmu Duha. Ne za to, da bi ga kritizirala, ampak zato, ker se mi zdi prav, da opozorim na določene stvari, ki so mi dale precej materiala za razmišljanje. Splošno znano je, katere zvrsti sodijo v tako imenovano ritmično-duhovno glasbo (v nadaljevanju DRG). Vsi poznamo »velika« imena naših in tudi tujih avtorjev in tiste najbolj znane pesmi, ki jih tako radi izvajamo na mladinskih mašah, duhovnih vajah, skavtskih dogodkih, pa tudi kar tako, ko smo dobre volje v avtu ali med sesanjem dnevne sobe. No, zate, ki to bereš, ne vem, jaz pa si pojem in žvižgam razne DRG pesmice. Kar povprašajte moje bližnje, včasih jim grem pošteno na živce, ko več dni ne zamenjam »plošče«. :)

ImageLetos se žal nisem mogla udeležiti Ritma Duha v Mariboru, smo se pa z mamico in fantom potrudili in skupaj poslušali radijski prenos preko radia Ognjišče (hehe, ker sem firbec sem si ogledala tudi veliko posnetkov :). Kritično smo poslušali vse od prve do zadnje in že med samim tekmovanjem smo si izbrali 4, ki so po našem mnenju dovolj dobre, da bi si zaslužile nagrado. Sama sem zelo pozorna na besedila pesmi, saj mislim, da je bistvo pesmi v sporočilnosti, v tem, kaj izvajalec hoče sporočiti svetu s tem, kar prihaja iz njegovih ust. Enkrat vmes je neka gospa izjavila, da se ji zdijo vse pesmi kot molitev. Meni pa se zdi, da nek nastop oziroma tekmovanje za najboljšo DRG pesem nikakor ne more biti molitev in to že iz tega vidika tekmovalnosti. Za molitev je značilna drža človeka (pa tu ne mislim klečanja in sklenjenih rok!), zbranost, popolna predanost v Božje roke in poslušanje Njegovega odgovora, nikakor pa ne šova, ki spominja na eno slabo Evrovizijo in ocenjevanja, kdo bolje zgleda in kdo ima več »navijačev« s seboj. No, kakor koli že, nekatere pesmi bi se dalo uporabiti pri mladinskih mašah, saj imajo duhovno vrednost. (Mislim, da tu ne smem navesti izvajalcev, ker to ni objektivno, kajne? :) Vsekakor pa tega ne mislim za polovico izvedenih pesmi. Človek, ki vsaj malo pozna teologijo, lahko prepozna velike napake v »pravovernosti« in si npr. ne poje, da se mu Kristus smeje s križa. Tu bi se jaz ustavila pri simbolu križa! Križ za Jezusa ni predstavljal veselja, ni predstavljal kraja, kamor bi šel ves navdušen in bi si po poti žvižgal! On je prosil svojega in našega Očeta, da če je le kakšna »šansa«, da gre ta kelih mimo njega. In na križ je šel za to, da bi lahko ti in jaz prišla v nebesa, v večno (ja, za zmeri!) življenje in veselje z Njim. In človek, ki vsaj s kančkom zavesti posluša pesem, lahko takoj oceni, ali je bila pesem narejena za tekmovanje, ali je prišla iz srca kot molitev, kot zahvala, prošnja … Prosim, ne vzemite tega kot zlonamerno kritiko, želim si le, da bi avtorji in izvajalci malo bolje premislili, kaj pojejo in kaj sporočajo svetu. Res je, da najboljše pesmi, ki jih mladi izvajamo, niso prišle z Ritma Duha, ampak smo jih vzeli za svoje ravno zaradi primernega besedila, in melodije, ki »v uho sede« in niso bile medijsko aplicirane na nas. Tudi o tako imenovanem ritmu bi se lahko malo spotaknili. Osebno mislim, da nam na naši glasbeni sceni manjka svežega vetra in svežih ritmov. Ne vem zakaj, ampak v časih, ko so na Ritem Duha še prihajali bolj znani izvajalci, me ti niso nikoli razočarali, saj so vedno postregli s svežo in zanimivo, za uho sprejemljivo glasbo.

Image
foto: Jerneja Tratnik
Upam, da s tem svojim pisanjem nisem koga užalila, napisala sem svoje mnenje, ki ga nikakor ni treba jemati kot strokovno kritiko, ker to ni. Želim si le, da bi znali mladi v tem svetu kritično pogledati na stvari in dejanja, ki se dogajajo okoli nas in se ne bi bali povedati svojega mnenja, čeprav ni hvalospev.

Vsem, ki se oziroma se še boste ukvarjali z ritmično-duhovno glasbo želim svežega vetra v jadrih, čim več strganih strun in veliko Duha, da bo vodil vaše misli in note v tisto smer, da bo Njemu v slavo in čast!

 

Zadnja sprememba: četrtek, 25 oktober 2012
(17 glasov)

Komentarji 

 
#16 m_net 2012-11-12 20:08 Pa še to, Najt, na vrhu strani je še vedno oglas za nove sodelavce mladi.net - če se čutit kompetentnega, da bi pisal vsaj enako kvalitetne zapise, si vsekakor dobrodošel/a. Citat
 
 
#15 m_net 2012-11-12 20:04 Najt, hvala za mnenje. Glede tvojega nasveta uredništvu pa - všeč mi je tvoj argument, da je pametno komentirati samo tisto, kar poznamo in pregovor o pometanju pred lastnim pragom. Citat
 
 
#14 Damjan 2012-11-12 12:00 Najt, zelo lepo napisano! Citat
 
 
#13 Najt 2012-11-11 13:51 5. del

V prihodnje svetujem avtorici, da naj komentira stvari, ki jih pozna, uredništvu Mladi.net pa, da razmislijo o kvaliteti zapisov, preden jih objavijo.
Citat
 
 
#12 Najt 2012-11-11 13:50 4. del

Citat:
Res je, da najboljše pesmi, ki jih mladi izvajamo, niso prišle z Ritma Duha, ampak smo jih vzeli za svoje ravno zaradi primernega besedila, in melodije, ki »v uho sede« in niso bile medijsko aplicirane na nas.


Hm…"najboljše pesmi, ki jih mladi izvajamo"… Nočem bit nesramen, ampak tole je pa zelo odvisno od nivoja glasbenega znanja. Recieve The Power, himna SDM 2008, je izvrstna skladba, ki jo žal v Sloveniji lahko izvaja le par zasedb. Pač je kompozicija, ki zahteva nekaj znanja, primerno zasedbo. Ritem Duha se trudi razvijat takšno glasbo, ki ni "na prvo žogo", ki skuša dvigovati nivo kvalitete slovenske DRG scene. Ponuja okolje za slovenske DRG ustvarjalce, seveda pa je vprašanje kakšna je realnost. Število skladb na Ritmu Duha upada. Ker ni ustvarjalcev. Ker ni izvajalcev. Najlažje pa je iz domačega fotelja komentirat, a ne?
Citat
 
 
#11 Najt 2012-11-11 13:49 3. del

Citat:
Meni pa se zdi, da nek nastop oziroma tekmovanje za najboljšo…tekmoval nosti. Za molitev je značilna drža človeka …, nikakor pa ne šova, ki spominja na eno slabo Evrovizijo in ocenjevanja, kdo bolje zgleda in kdo ima več »navijačev« s seboj.


Avtoričin pogled na molitev je milo rečen …ljudski. Vsekakor še ni slišala za Lumen, SDM, in podobno? Tam gre za šov…velik šov. In ljudje tam molijo in slavijo Boga. V šovu. Tekmovalnost je namenjena le spodbujanju kvalitete glasbenih izdelkov.

Avtorica v tem članku primerja Ritem Duha s slabo Evrovizijo. Resno? Tukaj se kaže problem takšnih kritik brez argumentacije. V čem pa Ritem Duha spominja na eno slabo Evrovizijo? V besedilih? Kompozicijah? to mogoče še najprej, v vizualni izkušnji? Če se rpav spomnim, je avtorica to poslušala doma po radiju. Kako torej lahko primerja Ritem Duha z Evrovizijo?
Citat
 
 
#10 Najt 2012-11-11 13:48 2.del

Ritem Duha je okolje, je festival, ki posameznikom in skupinam omogoča rast. Vsako leto vloži denar v produkcijo 12, 10, 8 novih DRG pesmi; postavi velik oder, odlično osvetljavo, ozvočenje. Ritem Duha je v letih delovanja postal resen festival, ki se lahko kosa s komercialnimi. To vse po zaslugi zanesenjaške ekipe SMC Maribor in posameznikov, kot je npr. Matjaž Knez, oče festivala.
Citat
 
 
#9 Najt 2012-11-11 13:47 1. del
V družbi povprečnežev je takšna kritika Ritma Duha, kot ga je zapisala avtorica, razumljiva. Če neka vsebina, oseba, stvar, izstopa iz povprečja, je potrebno takoj najti kritiko in negativne stvari dotične vsebine, osebe, stvari. Zelo slovenska navada. Kar me izjemno zabava, je nizka stopnja argumentacije takšnih kritik.
Sam spremljam Ritem Duha že vrsto let. Kot vsak podoben katoliški projekt (npr. Stična) se tudi ta spopada s finančnimi težavami (Cerkev raje vlaga denar v stavbe kot ljudi in potencialne nove bogoslužne vsebina). Verjamem, da avtorica, ki je spremljala Ritem Duha od doma z mamico in fantom, ni imela slabega namena; z gotovostjo pa lahko trdim, da niti približno ne dojame razsežnosti celotne zadeve.
Citat
 
 
#8 KK 2012-10-26 09:10 Hoj!

Jaz bi pa rekla, da je Kristusov nasmeh zelo teološko naravnan. V Španiji, v Javier-u na gradu sv. Frančiška Ksaverja je že vsaj od njegovega časa naprej znan Kristus na križu, ki se smeji.
http://www.google.com/imgres?hl=en&client=firefox-a&hs=lzz&rls=org.mozilla:slfficial&biw=1525&bih=712&tbm=isch&tbnid=GCDiNVoSM_yS-M:&imgrefurl=http://vitaminasdefe.blogspot.com/2010_11_01_archive.html&docid=WeQfa3vP5T7ZfM&imgurl=http://4.bp.blogspot.com/_iopIvRgkCKI/TN6RPklpHeI/AAAAAAAAA-k/QbrS76OloBQ/s1600/Smiling_Christ_%25252528Castel_of_Javier%2525252C_XVth%25252529.jpg&w=854&h=1228&ei=-DaKUMS0FoTKtAbMwoDgDQ&zoom=1&iact=rc&dur=390&sig=112325621020865334354&page=1&tbnh=142&tbnw=97&start=0&ndsp=31&ved=1t:429,r:0,s:0,i:68&tx=48&ty=62
Vse je odvisno od perspektive, s katere gledamo …
Citat
 
 
#7 MS 2012-10-25 22:04 Pa še to - super je, če je zmagovalna pesem primerna tudi za izvajanje amaterskih skupin, ni pa to nujno. Super je, da se tudi na teh festivalih pojavljajo kompleksnejše pesmi. Je pa res, da morajo biti naše glave za le-te tudi odprte. Citat
 
 
#6 MS 2012-10-25 22:02 Draga Meta, nihče ne trdi, da se Jezus na križu zabava. Je treba včasih besedila pesmi poslušat tudi z malo občutka za metaforiko, ker drugače lahko pišemo samo še pesmi, katerih besedila so tako na prvo žogo, da kar boli. Citat
 
 
#5 Metka Z 2012-10-25 21:00 Gape, ne gre za vzemanje iz konteksta, gre za prispodobo križa. Jaz in ti, kot grešna človeka (dejmo predpostavljat, da vsakemu manjka vsaj kanček še do svetosti ;)) se morava zavedati, da sva s svojim življenjem Kristusu zadala mnogo bolečin in ran, saj je rekel, da gre na križ zate in zame. Torej, sem upravičena do tega, da ga pogledam ko sem grešna in pričakujem nasmeh? Mislim, da ne. Kadar pa gre za žalost in bolečino, ki so mi jo prizadejali drugi pa mislim, da (hehe, v mojih mislih se rišejo slikice :)) Jezus nikoli ni na križu ampak me objema in me drži v naročju, da je lažje in manj boli. Torej, da skrajšam. Križ=trplejnje, ki ga Kristus trpi za moje odrešenje. Ko sem pa na tleh, je Kristus trdno prizemljen ob meni. :) Citat
 
 
#4 Gape 2012-10-25 20:36 Transkripcija po zvočnem zapisu:
Včasih obstanem pred Tabo brez besed
in Ti vedno vprašaš, kaj mi je.
Meni se zdi, da podira se moj svet,
Ti pa s križa, brez besed, nasmehneš se.
In neha boleti,kar je bolelo.
In krvaveti, kar je krvavelo.
Svet spet stoji, sonce še greje,
Kristus s križa se mi smeje
in z nasmehom odrešuje brez besed.

Včasih, ko ne vem,kaj naj storim,
pridem vprašat, če imaš odgovor zame.
Pred oltarjem svoj križ odložim
in brez besed, z nasmehom, vzameš ga na rame.
In ni težko, kar me je težilo,
ni žalostno, kar me je žalilo.
Svet še stoji, sonce spet greje,
Kristus s križa se mi smeje
in z nasmehom odrešuje brez besed.


Je sedaj kaj bolj jasno sporočilo pesmi? Je, kajne? ;)
Veš, človek, ki nosi bolečino v srcu, zelo zelo dobro razume, kaj pomeni tale "Jezusov nasmeh" v pesmi …
Citat
 
 
#3 Gape 2012-10-25 20:36 Citat:
si npr. ne poje, da se mu Kristus smeje s križa. Tu bi se jaz ustavila pri simbolu križa! Križ za Jezusa ni predstavljal veselja, ni predstavljal kraja, kamor bi šel ves navdušen in bi si po poti žvižgal!

Me je prav zanimalo, na katero pesem se nanaša (:
In glej, ufff, kako zgrešeno vendar! To je vendar povsem vzeto iz konteksta!
Citat
 
 
#2 m_net 2012-10-25 19:05 Jasna, hvala za opozorilo, smo popravili napako. Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 4640-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti