M. L. | sobota, 20 oktober 2012

Da je zbor svetega Nikolaja Litija, ki ga vodi zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič, nekaj posebnega zaradi čudovito ubranega petja in velikega srca (tako zborovodkinje kot pevcev), pravijo ljudje, ki so jih že kdaj slišali peti. Iz kje izvira ta njihova posebnost, ki jo tako močno čutimo, smo povprašali dolgoletnega pevca Petra Benka in Zvonko Miljančič, ki se je zboru pridružila februarja letos.

Sta člana zbora svetega Nikolaja, ki prihaja iz Litije, prebivata pa v okolici Zagorja ob Savi. Povejta nam, kje se je za vaju začela ta pot in zakaj sta izbrala prav ta zbor? Je »oddaljenih« pevcev, kot sta vidva, še veliko?

Image
Foto: Zbor svetega Nikolaja Litija
Peter: Zame se je pot začela z veliko željo, da bi se naučil pravilnejšega petja in spoznal nove ljudi. Takrat sem izbral cerkveni zbor sv. Nikolaja Litija, ki širše še ni bil poznan. Zbor je bil družba krasnih, odprtih ljudi in moj začetni strah je hitro prerasel v navdušenje. Naj kot zanimivost povem, da sem bil prvi "vozač" v zboru, kar se je takrat zdelo nepredstavljivo, danes pa se več kot polovica pevcev na vaje, koncerte in k mašam vozi od daleč (iz Kamnika, Cerknice, Ljubljane, Zagorja, Trbovelj, Ivančne Gorice, …). Po dobrih enajstih letih me začetno navdušenje še ni minilo in še vedno vztrajam, ker mi je Nikolaj postal način življenja.

Zvonka: Zbor sem v zadnjih letih kar podrobno spremljala kot poslušalka, pridružila pa sem se mu februarja letos zaradi dobre družbe in ponovne želje po aktivnem petju. Pomemben dejavnik je bil tudi ta, da pri zboru poje moj fant Peter. Tako sedaj kar nekaj skupnega časa preživiva v okviru zbora.

Pravijo, da imajo vaši koncerti veliko sporočilnost in da poslušalce tudi notranje bogatijo. To je lahko posledica le velike ubranosti v zboru. Ste »ubrani« tudi kot skupina, prijatelji? Je morda to tisto, kar vam daje dodatno vrednost?

Peter: Zbor sv. Nikolaja ima to srečo, da so v njem v prvi vrsti sami dobri ljudje in krasna zborovodkinja. Odprtost, povezanost in skupen smisel, ki nas povezuje, predstavlja trdno izhodišče za dobro delo in lepo petje. Naša velika želja je, da na vaje pevci ne bi hodili, ker bi morali hoditi, ampak da bi hodili zato, ker bi si tega resnično želeli. To pa je možno doseči samo v skupini, ki se dobro razume. Brez dobre ubranosti skupine tudi dobrega petja ne more biti in to se zelo hitro začuti na koncertnem odru, kjer skupina diha ali pa ne diha.

Vsa leta delovanja je bil naš namen, da pojemo za ljudi, da jih osrečujemo, bogatimo in jim nosimo luči. Lepo petje pa je bilo sredstvo, ki nam je to omogočalo in ob katerem smo se brusili tudi sami. Nima posebnega smisla, če lepo poješ, pa tega ne deliš z drugimi. Za nas je največje zadovoljstvo, če ljudem podarimo lep koncert, mašo ali ljudsko pesem - tisto kar začutijo in odnesejo s seboj domov.

Zvonka: Ubranost je po mojem mnenju rezultat vsega: trdega dela, predanosti zborovodkinje Helene in pevcev ter medsebojnega razumevanja in prijateljstva. Helena daje poleg notam velik poudarek  tudi samemu besedilu pesmi in njegovi sporočilnosti. Poleg njenih rok je to dobra podlaga za muziciranje na odru. Zelo pomembni pa so tudi poslušalci. Potrudimo se po najboljših močeh in se jih s pesmijo poskušamo dotakniti, jim polepšati dan.

Ime zbora »Zbor svetega Nikolaja, Litija« je nekoliko posebno. Iz kje izhaja? Ali lahko iz vašega imena sklepamo, da ste katoliški zbor? Kako se to odraža pri vašem delu?

Image
Foto: Zbor svetega Nikolaja Litija
Peter: Zbor nosi ime po zavetniku litijske župnije, sv. Nikolaju, kjer je s petjem pri nedeljskih mašah tudi začel svojo pot. Zaradi velike zagnanosti za delo se je z leti dejavnost sicer razširila na koncertiranja, snemanja, tekmovanja in turneje, pri nedeljskih mašah pa zbor še vedno poje na vsake tri tedne in ob večjih praznikih.

Zvonka: Zbor je katoliški, kljub temu, da je njegovo območje delovanja razširjeno. Zanimivo je, da združuje tako verne kot tudi take, ki jim vera ni blizu, pri vsem pa je glavno,da je naš skupni imenovalec dobra volja, veselje do petja in dar glasu. V zboru se tako na svojevrsten način gradi mostove.

Letošnji oktober je za vas posebnega pomena. V petnajstih letih delovanja ste odpeli veliko dobrih pesmi in razveselili mnogo ljudi. Kaj so tisti dogodki in dosežki, ki so za vas še posebej pomembni?

Peter: Teh petnajst let je hitro minilo in niti ne znam povedati koliko pesmi smo se v tem času naučili, vem pa, da jih je bilo zelo veliko. Vseskozi se spominjamo starih dobrih skladb in si rečemo, da jih moramo še kdaj ponoviti, pa zaradi novih skladb to običajno ne pride na vrsto. Jih pa z veseljem zapojemo po kakšnem koncertu za svojo dušo.

Dogodkov, koncertov in doživetij je bilo v teh letih toliko, da bi o tem lahko napisali celo knjigo, a smo ob 15-letnici raje pripravili kratko zgibanko in dva koncerta – enega v Litiji prejšnjo soboto, drugi pa bo v Ljubljani v cerkvi sv. Jakoba v sredo, 24. okrobra, ob 19.30 uri. Tako nas ljudje lahko slišijo in začutijo v pesmi. Zagotovo pa se posebej radi spomnimo na naše tri zgoščenke, maš z orkestrom, turnej po Evropi, seminarja in koncerta gospla in spirituala s Paulom A. Smithom, Carmine Burane, romanja v Rim in absolutne zmage na tekmovanju v Benetkah. Tudi prelepih trenutkov na koncertih je bilo veliko.

Image
Foto: Zbor svetega Nikolaja Litija
Zvonka: Pri zboru sem manj kot eno leto, pa imam občutek, da sem zraven že celo večnostJ. Moje prvo leto članstva je bilo kar pestro, vedno se nekaj dogaja. Glavni dosežek v zadnjem letu je gotovo zlato priznanje na Naši pesmi v Mariboru, poleg lepih rezultatov pa mi nasmeh na obrazu pričarajo zlasti neodrski deli: sprejem novincev, bobnarski večer, poletni piknik z vodnimi baloni, klepeti, praznovanja …

Misel, ki nas pozdravi na vaši spletni strani je:»Velike stvari se ne zgodijo, če vsi delajo isto, zgodijo se, če vsi gledajo v isto smer. In ni tako pomembno, ali smo prvi ali zadnji, pomembno je, da le damo vse od sebe tam kjer smo.« Se ta misel nanaša na vaš odnos do tekmovanj? Od kje izvira?

Peter: Menim, da glasbe ne moreš oceniti s točkami, ker ji s tem vzameš smisel. Je pa pomembno, da gre zbor vsake toliko časa na tekmovanje, ker je to za zbor dobro. V času priprav se zbor najbolj razvija, napreduje, dela se bolj natančno in skoncentrirano zato v pevskem smislu tudi vsak posameznik takrat najbolj napreduje. Pri tem pa je najbolj pomembna pot, rezultat je samo nagrada za opravljeno delo, od katere pa ne moreš živeti in moraš hitro delati naprej.

Zgornjo misel pa je pred leti uporabil naš bariton v veznem tekstu za dekanijsko revijo, kjer je bila kvaliteta zborov zelo različna, vendar pa so se vsi maksimalno potrudili, da bi zapeli najbolje kar zmorejo. In v tem je ves smisel delovanja, da se po svojih zmožnostih potrudiš najbolje kar zmoreš v tistem trenutku, da si z opravljenim delom potem lahko zadovoljen ne glede na rezultat. To vodilo je velikokrat v naših mislih.

 

Če te zanima še karkoli drugega o zboru sv. Nikolaja, ali o pevskih zborih in glasbi nasploh, pridi v ponedeljek, 22. 10. 2012, na mladi.net, kejr bomo v spletni klepetalnici gostili zborovodkinjo Heleno Fojkar Zupančič in njenega moža Mateja. 

 

Zadnja sprememba: nedelja, 21 oktober 2012
(4 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2192-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti