| petek, 19 oktober 2012

Bo moj mož v nebesih še vedno moj mož? Bo najin odnos enak zemeljskemu? Kaj bo z najinim odnosom, če eden pride v nebesa in drugi v pekel?

Lep pozdrav!

Zanima me, kaj se zgodi z medčloveškimi odnosi, potem ko umremo.

Na primer, pri poroki bom svojem možu obljubila zvestobo, kako pa bo s tem v večnem življenju? Ali bo tudi v nebesih on še vedno moj mož, bo najin odnos enak, podoben zemeljskemu?

Kaj pa če na primer eden izmed partnerjev po smrti pride v pekel, drugi v nebesa, kaj se potem zgodi z njunim odnosom? A sta še vedno lahko povezana tako kot na zemlji?

T.

 

Draga T.,

o tem, kako bo po smrti, lahko le predpostavljamo. So pričevanja ljudi, ki so bili na robu življenja in smrti in so doživeli t. i. klinično smrt ter kratko izkušnjo posmrtnega življenja, in so nekateri ljudje, ki so imeli videnja posmrtnega življenja.

Medčloveški odnosi bodo po smrti v popolnoma drugačni obliki, kot jih poznamo na zemlji. Na zemlji razmišljamo v prostoru in času. V posmrtnem življenju ni ne časa ne prostora. Gre za nadaljevanje zemeljskega življenja, vendar na drugačni ravni. Švicarki kapucin in priznan teolog Walbert Bühlmann piše o dveh sestrah, ki sta se dogovorili, da bo tista, ki bo prej umrla, prišla povedati drugi, kako je v posmrtnem življenju. In res, ko prva sestra umre, se prikaže še živeči sestri in ji pravi: »Tako kakor ljudje mislijo, ni, in tako kakor je, ljudje ne mislijo.«

V Matejevem evangeliju Jezus razloži saducejem kako bo z večnim življenjem po smrti. Ko je izzvan z vprašanjem o ženi, ki je imela več mož, Jezus odgovori: »Ob vstajenju se namreč ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih« (Mt 22,30). Pred Bogom zemeljski odnosi postanejo drugačni. Takrat naj bi človek v polnosti spoznal Boga in sebe. Gre torej za popolnoma novo, nam nepoznano vrsto odnosov, ki bodo v posmrtnem življenju. Bog zagotavlja tistim, ki ga ljubijo, večno življenje in večno srečo, zato gotovo ne bo dopustil hrepenenja in žalovanja za drugimi. V nebesih je popolnost, zato tam ni nezadovoljstva in skrbi. Veliko stvari nam je na zemlji nerazložljivih, nejasnih in prikritih, nebesa pa niso nič drugega kot popolna resnica, ljubezen in stanje brez žalosti in trpljenja.

Cilj človekovega zemeljskega življenja je večna sreča, ki je v odnosu z Bogom. Torej Bog ne bo dovolil, da bi bila ločena od svojih ljubljenih, bo pa odnos drugačen, kot si ga predstavljamo. Človek je na zemlji seznanjen s tistimi vrstami odnosov, ki jih vidi in doživlja v vsakodnevnem življenju, so pa odnosi, ki na zemlji ne obstajajo in nam bodo dani šele po zemeljski smrti.

Apostol Pavel v Prvem pismu Korinčanom pravi: »Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo, to nam je Bog razodel po Duhu« (1 Kor 2,9-10). Gre za novost, za nekaj povsem novega, ki pa ne prinaša strahu pred neznanim, nasprotno, človek bi se moral veseliti in hrepeneti po novem odnosu v Bogu. Apostol Pavel govori o novi Zemlji in novih Nebesih. S prehodom iz zemeljskega življenja v večno življenje bo človek popolnoma preobražen.

Lepo je, da razmišljamo kako bo z odnosi v nebesih, še pomembnejše pa je, da razmišljamo o odnosih že tu na zemlji. Kaj lahko doprinesem k zdravemu in lepemu odnosu bodisi s prijatelji, starši, sosedi, fantom, punco ... Ali povabim v te odnose Boga in ga prosim, za njegov blagoslov? Kajti ko so odnosi dobri, je okus nebes že tu na zemlji.

p. Miran

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(0 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1566-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti