Maruša L. | nedelja, 07 oktober 2012

"Kdor hoče nekaj narediti, že najde pot; kdor noče nič narediti, najde izgovor." (Arabski pregovor)

»A lahko namesto mene prebereš knjigo?« me je nekoč vprašal sošolec. Le kako naj bi to naredila? Če bi jo prebrala desetkrat, je on ne bi prebral nikoli in bi o njej še vedno vedel zelo malo. Na srečo so stvari, ki jih lahko naredimo namesto drugih. In na srečo so ljudje, ki namesto nas naredijo marsikaj. Včasih iz ljubezni, včasih zaradi dolžnosti. Pogosto pa, ker jih za to plačamo.

Image
Foto: Katja P.
Brala sem zgodbo o treh možeh, ki so se v baru ob pivu in gledanju oddaje o afriških ljudstvih zgražali nad njihovo preprostostjo. »Mi smo prišli na luno, oni pa še vedno potujejo v čolničkih iz debel!« »Mi jemo tako hrano, kot nam jo srce poželi, oni pa se morajo še vedno zadovoljiti s pečenimi mišmi in nekaj žita.« »Mi poznamo vse skrivnosti fizike in kemije, uporabljamo stroje in računalnike, oni pa še vedno za vse delo uporabljajo kamen in nož!« Pri sosednji mizi je sedel preprost, a razgledan človek, ki je svet razumel globlje in njegove misli je prešinilo: »Kaj od tega ste, spoštovani možje, naredili vi? Šli ste na luno, a sami ne znate izdelati niti lesenega čolnička. Jeste najboljšo hrano, a ne znate niti posejati žita, niti uloviti divje živali, niti skuhati kosila, če na embalaži ne piše »Pogrej! 10 minut na 160°C.« Uporabljate stroje in računalnike, a ne znate niti nabrusiti noža ali izbrati lesa, primernega za izdelavo loka. Vsi ti preprosti Afričani znajo več, mnogo več kot vi …«

Nekako tako je šla zgodba. Govorila je o tem, kako zlahka se poistovetimo z dosežki drugih. Kako hitro se počutimo velike, čeprav za napredek nismo niti mignili s prstom. O tem, kako krivično je nekoga imenovati primitiven (beseda ima pogosto negativno konotacijo), ko pa sam ne znaš niti polovice stvari, ki jih zna on in so nujno potrebne za življenje. In nenazadnje je nekoliko spregovorila tudi o tem, kako neuporabni smo postali mi, »belopolti bogataši«. Za nobeno rabo - razen, da rabimo.

Sami ne znamo narediti ničesar več. Saj poznate maso za palačinke v škatli? Ali kupljeno vlečeno testo, seveda že razvaljano? Knjige Izdelaj sam, ki ti prijazno priložijo šablone in orodje, s katerimi ti bo šlo lažje. Tisoče postopkov in navodil, da smo lahko uspešni. Ampak to ni najhujše. Najhujše je, da se nam pogosto niti to ne da. Da nismo več vajeni dela, nam je jasno, ko nam stari očetje pripovedujejo o delu na kmetiji in bližnji žagi ob tem, ko so si sami zidali hišo. Da smo leni, pa si verjetno nikoli ne bomo priznali. "Lenoba: navada, počivati prej, preden nastopi utrujenost." (Jules Renard).

Image
Foto: Katja P.
Vse ima za nekoga pozitivne strani: tisti, ki se jim še da, ali potrebujejo denar, tako lahko zaslužijo s tem, da namesto vas delajo stvari. Saj ne, da vi ne bi znali, samo da se vam ne da. Ali priljubljen izgovor, nimate časa. Kdo bi pred 200 leti pomislil na poklice kot so sprehajalka psov, likarica, čakalec vrst, nakupovalec, monter pohištva Ikea ali bralec pravljic otrokom ? Morda kralj in njegova družina. Bili niso za nobeno rabo, zato so jih povečini »ukinili«.

Ne želim reči, da je narobe, če ljudje namesto nas delajo stvari. Velikokrat je to tisto, kar nam polepša dan, nas reši stresa ali nam omogoči, da počnemo kaj, kar nam je ljubše. Reči hočem, da postajamo nevešči. Tako brez težav se odpovemo znanjem, dejavnostim, ki so osnovna, ki bi nam omogočala bolj samostojno življenje, ki bi nam pomagala hoditi po poti preprostosti. In s tem žal tudi zakopljemo katerega od svojih talentov. Ga pustimo neuporabljenega. Morda bi ti lahko kvačkala čudovite igračke in tako razveselila kakega otroka? Mogoče si ti nadarjen za pletenje košar? Verjetno bi marsikdo ob vsakdanji peki kruha odkril recept, ki ga še nihče ne pozna in bi tako pekel kruh poln ljubezni za svojo družino … Ne bodimo neuporabni. Ne pustimo svojih talentov nerabljenih. Namenjeni so za rabo. In običajno je potrebo začeti pri preprostih stvareh.

"Naposled je delo še najboljše sredstvo, da si polepšamo življenje." (Gustave Flaubert)

"Ne gre za to, da tisto, kar delaš, ljudje odobravajo, temveč za to, da tisto JE dobro." Elisabeth S. Lukas

"Ne maram ljudi, ki se ponašajo s tem, da trdo delajo. Če se jim njihovo delo zdi tako trdo, naj si poiščejo drugo. Veselje do dela je znamenje, da nam usztreza." Andre Gide

"Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo." Voltaire

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(18 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2162-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti