Meta Ž. | ponedeljek, 01 oktober 2012

Potepanje po tujih državah ali domovini je zame vedno nekaj zanimivega in pustolovskega. Pa veste zakaj? Zato, ker se mi vedno zgodi nekaj nenavadnega in nepričakovanega. Ste že zamudili letalo, ker ste prišli prepozno ali še bolje, ste že kdaj zamudili letalo, zato ker ste zamenjali dan in ste na letališče prišli na napačen dan (en dan prepozno)? Ko potujem, se pokvari vlak, poči guma na avtu, mi razpadejo čevlji, zgubim mobitel, se igram z življenjem po ruskih ulicah … Vedno je pestro, ampak vedno se srečno konča in vedno pridem na cilj. Letos sem se potepala po Nemčiji, ki me je očarala s svojimi svojevrstnimi hišami, gradovi, rekami, kolesarskimi stezami, pivom, Ludvikom II, cerkvami, parki, zmrznjenim jogurtom, filmi v knjižnici, pikniki in pogovori.

Image
Foto: Meta Žgur
Na pustolovščini seveda nisem bila sama. Pravzaprav sem šla na obisk k prijateljici, ki je doma iz Dresdna, potem pa sva malo zaokrožili po Nemčiji in obiskali njene prijatelje. Začeli sva v Kölnu, ki sva ga zaradi moje enodnevne zamude samo obhodili, saj sva imeli že rezerviran prevoz. Vlaki so zelo dragi, zato sva si prevoze poiskali na internetu. Tako je bilo potovanje še bolj zanimivo. Nadaljevali sva v Frankfurtu, po katerem nas je popeljala vodička muslimanske vere in samo občudovala sem lahko to integriranost in sožitje različnih kultur. To mesto je bilo po 2. svetovni vojni popolnoma uničeno, vendar si je hitro opomoglo. Ker je bil v Frankfurtu izvoljen prvi nemški demokratični parlament, so se odločili, da bo mesto vedno bilo zelo odprto do vseh narodov. Tako v Frankfurtu živi 180 različnih narodov, po ulicah pa se lahko sliši še več jezikov. Frankfurt je znan tudi po nebotičnikih, ki pa niso raztreseni po vsem mestu, pač pa imajo svoje natančno določeno mesto.

Po Frankfurtu je sledil Marburg, ki mi je od vseh obiskanih mest bil najbolj všeč. Zakaj? Zaradi hiš. Zaljubila sem se vanje. Občudovala sem njihovo gradnjo, trame, ki podpirajo stene, majhna okna, skozi katere pronica svetloba … Marburg je zelo razgibano mesto. Hribček, dolina, hribček, dolina … V mestu (stari del) je več stopnic kot je oken in vrat in v nekatere hiše lahko prideš skozi streho. Tu sta živela brata Grimm, zato po mestu srečuješ Žabjega kralja, pepelkin čevelj, volka in sedem kozličkov, hišo Janka in Metke … Tu je bila ustanovljena prva protestantska univerza v Nemčiji in imajo največji šolski kompleks za slepe in slabovidne v Nemčiji. Na eni strani se razprostira veličasten grad, na drugi pa stolp, ki je bil navdih za Disneyev Motovilkin stolp.

Image
Foto: Meta Žgur
Pot naju je nato peljala na jug in sicer v München. Kdo pa si ne želi videti Bavarske prestolnice in poskusiti njihovega piva ter občudovati najslavnejši grad Ludvika II? Prav tako kot Neuschwanstein me je očarala zgodba bavarskega kralja. Njegovo osamljeno otroštvo, obsedenost oziroma navdušenje nad Wagnerjevimi operami, gradnja pravljičnega gradu, zarota in nasilna smrt. Vpijala sem panoramo, ki se je risala pred menoj, ko sem kolesarila po tem delu Bavarske ter plavala v Labodjem jezeru, in zgodovino, ki je kar vrela iz ust vodiča. V Münchnu sem gledala viteški boj in ples lutk v stolpu mestne hiše, spoznavala zgodbe bavarskih kraljev ter zgodbo Hitlerja, ki se je začela prav v Münchnu, saj je tu živel kot majhen deček. Spremljala sem njegove obiske, poskus državnega udara, govore množici, beg, ko so streljali nanje. Opazovala sem rekonstrukcijo bavarske prestolnice, ki je bila med 2. svetovno vojno uničena, a  so jo obnovili po predvojnih načrtih. Obiskala sem tudi olimpijsko vas, kjer je skupina Arabcev 1972 ugrabila in umorila 11 izraelskih športnikov. Seveda pa sem svoje trudne noge odpočila v beer gardnu med srkanjem dobrega piva.

Sledila je samo še pot v Dresden, ki je poln arhitekturnih biserov. Mogočne cerkve, palače, mostovi, ki se dvigajo nad leno Labo, ulice, ki pričajo o življenju v preteklosti … Skozi Dresden se vije reka Laba, ki deli mesto, zato so mostovi nujni, vendar jih imajo zelo malo, zato vozijo tudi trajekti. Dresden je bil vpisan v Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, vendar so ga leta 2009 izključili zaradi gradnje novega mostu, ki bo prebivalcem precej olajšal prehod čez reko, po mnenju pristojnega odbora pa uničil zgodovinski značaj mesta. Dež in sonce sta se menjavala na najinem kolesarskem izletu do letne rezidence Avgusta močnega in vseh kasnejših kraljev.

Image
Foto: Meta Žgur
Z Dresdnom se je moje potovanje zaključilo. Sledila je le še vožnja do Düsseldorfa s fantom, ki se je peljal na 600km oddaljeno poroko svojega kolega iz študentskih let.

Kaj naj rečem? Bilo je lepo klepetati pozno v noč, sedeti na travi in strmeti v sončni zahod, skočiti s kolesom po stopnicah, ki sem jih spregledala zaradi premočnega dežja in teme, uživati v gneči in samoti, delati mnogo napak v angleščini, se smejati iz srca, spoznavati zgodovino in kulturo, plavati v sposojenih kopalkah, gledati ognjemet …

 

 

 

 

Zadnja sprememba: ponedeljek, 01 oktober 2012
(5 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2322-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti