| petek, 17 avgust 2012

Mlado dekle se že nekaj let sprašuje, kje je njeno mesto. Pred kratkim je odkrila skupnost, kjer se počuti domače in kjer se zdravijo rane iz njene preteklosti. Ni pa prepričana, ali je to kraj, na katerega je poklicana, ali pa je ta kraj zgolj del njene poti. Odgovor na njeno vprašanje se skriva v njenem srcu, pravi duhovnik …

 

Pozdravljeni.

Že nekaj let sem v iskanju svoje poti oz. svoje poklicanosti. Čutim, da me Gospod kliče, da hodim za Njim, a ne vem kam. Lani sem se odločila, da svoje življenje posvetim Njemu in da zaenkrat živim posvečenost Njemu tu, kjer sem (doma pri starših in v službi). Iščem svoje mesto oz. kraj svoje poklicanosti - niti nisem prepričana ali je to redovništvo ali laična posvečenost. V kratkem sem na izredno bogatih duhovnih vajah (delno v tišini) odkrila kraj oz. skupnost, kjer se začenjajo moje rane in moja preteklost zdraviti. V tej skupnosti se počutim zelo domače in ob vračanju k staršem sem čutila, da to ni več moj dom in malo tesnobe, ker se moram vrniti.

Zanima pa me: če bi to lahko bilo znamenje, da je ta redovna skupnost potem prava zame ali to le pomeni, da je to delček poti, kjer se lahko ozdravim in potem grem naprej na mesto, kjer bo res moja poklicanost?? Je sploh mogoče, da je moje mesto oz. moja poklicanost v tej skupnosti, kjer se bom ozdravila ... Razumsko mi nekako ne gre skupaj ... Hvaležna bom za kakršnekoli besede oz namig.

Hvala in vse dobro.

 

Draga iskalka poklicanosti,

pozdravljena.

V tvojem srcu je močna želja, da bi hodila za Gospodom, hkrati pa se soočaš s svojo ranjeno preteklostjo. Odločila si se, da Mu posvetiš življenje, a v srcu doživljaš strah pred posvečenim življenjem. Duhovne vaje, ki si jih opravila, so še bolj odprle tvoje srce za Njegov klic in ti ponudile okus prostora ter skupnosti za osebno ozdravljenje. Toda, sprašuješ se, če je ta skupnost zate. Je ta pot prava? Bom zmogla?

Odgovor na ta vprašanja boš našla v lastnem srcu. Moj nasvet, prijatelji, duhovne vaje, zakramentalno življenje in drugo pa ti bodo pomagali k vedno globljemu odkrivanju Njegove poti zate.

Tvoja izkušnja duhovnih vaj gotovo predstavlja pomemben korak na poti prepoznavanja Božjega klica. Če si na duhovnih vajah bila v srcu srečna in blagoslovljena, potem si že bližje k pravi odločitvi. Na podoben način je preko duhovnega razločevanja v proces odločanja stopila bl. Mati Terezija. Sledila je nasvetu, naj išče kraj in pot, na kateri je najbolj srečna v srcu in najbliže Gospodu.

Kot pri Materi Tereziji gre tudi pri tebi za proces oz. pot odločanja. In ker je to pot, ni prav nič narobe, če razločevanje vzame nekaj časa. Odločitev sicer naredimo v določenem trenutku, vendar pot do nje vodi preko raznih korakov. Naj jih nekaj omenim.

Eden od ključnih korakov na poti odločanja je opazovanje. Opazuj najprej lastne duhovne in duševne vzgibe, kakor tudi znamenja okoli sebe. Če te na primer močno veseli in osrečuje delo z ubogimi, starejšimi, brezdomci ali begunci, potem razmisli o poti karitativnega dela. Če te veseli poučevanje, kateheza, delo z mladimi, potem morda razmisli o poteh, ki bolj poudarjajo slednje. Če te še posebej privlači klavzurno samostansko življenje, pogosta molitev in umik v tišino, potem lahko razmisliš o kontemplativnem življenju. Poti je veliko.

Poleg opazovanja notranjih vzgibov ti predlagam še nekaj drugih korakov. Preberi brošure o raznih skupnostih posvečenega življenja: bolj ko jih boš poznala, laže in prej se boš odločila. Najdi si duhovnega spremljevalca/ko: človek, domač v razločevanju in poslušanju, ti bo pomagal pri odkrivanju globin srca. S spremljevalcem ali duhovnim voditeljem se boš laže soočila z ranami, o katerih govoriš, in presodila, do kakšne mere pogojujejo in morda celo razsvetljujejo tvoje življenje, osebno svobodo in poklicanost. Če so pretekle rane še posebej močne, se lahko obrneš na psihologa ali terapevta: redovne skupnosti so sicer kraj osebnega ozdravljenja, vendar to ni njihova glavna naloga in cilj. Poleg zaupanja spremljevalcu se lahko pridružiš skupnosti iščočih, ki razmišljajo o življenjski poklicanosti (pri sv. Jožefu v Ljubljani, pri različnih programih raznih škofij in župnij, itd). O tem lahko govoriš tudi z domačimi in prijatelji, v kolikor so razumevajoči, in od njih dobiš dodaten nasvet.

Vsekakor pa na tej poti prosi Gospoda za jasnost. Zanj tvegaj svoj korak. Pot duhovnega poklica je namreč pot zaupanja v Božjo Ljubezen in čudovit biser skrivnosti Njegove slave.

Vse dobro ti želim na tej poti. Molim zate.

p. Peter SJ

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(1 glas)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2016-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti