M&A | ponedeljek, 13 avgust 2012

Image
Foto: Katja P.
V soboto sem bila na poroki. Poroka je res čudovit in enkraten dogodek, kjer si dva obljubita večno ljubezen in zvestobo. Ta ni bila nič drugačna v svoji edinstvenosti, zmotil pa me je en ali dva dogodka, ki sta mi dala misliti o Slovencih, slovenščini in pesmih.

Bili smo pri nevesti doma in ženin je prišel po nevesto. Seveda je – po stri šegi – najprej dobil tri napačne neveste, svojo izvoljenko pa je moral priklicati in se tako potruditi malo zanjo. Ker ni slišala na svoje ime, ji je moral zapeti pesem. Zapel ji je … hrvaško pesem. Zdelo se mi je  čudno. Nevesti zapoješ hrvaško pesem na slovenski poroki? Dobro, sem si mislila. To je njuna pesem in zato ji jo je zapel. To je seveda normalno. In tako je bila ta hrvaška pesem pozabljena. Na žalost za kratek čas.

Prišel je čas civilnega obreda poroke, ki je bil zelo lep. Ko sta si drug drugemu nadela prstana, je orkester začel igrati. Uganete kaj? Hrvaško pesem. Po tej je zaigral še eno hrvaško. Gledala sem in se čudila. Počutila sem se, kot da sem na hrvaški poroki, ne pa na slovenski. Potem sta sledili dve slovenski pesmi pa spet hrvaške. In tako je bilo tudi po cerkvenem obredu. Večinoma hrvaške pesmi.

ImageBila sem presenečena, šokirana in žalostna. Priznam, hrvaške, predvsem pa dalmatinske pesmi so lepe, ampak ne sodijo, po mojem mnenju, na slovensko poroko. Imamo ogromno lepih slovenskih pesmi; živahnih, umirjenih, pivskih, ljubezenskih … Poroke s harmoniko in narodno zabavno glasbo so nekaj enkratnega. Pete te kar srbijo in usta se raztegnejo v nasmeh, ko slišiš radosten glas harmonike. Zakaj torej igrati hrvaške pesmi, ko pa imamo toliko slovenskih?

Pomislila sem, ali Slovenci res ne znamo ceniti domačega? Je res dobro – ali lepše – samo tisto, kar je tuje? Je res boljši angleški jezik, hrvaške pesmi, italijanska hrana, špansko sadje …?? Menim, da smo Slovenci premalo zavedni. Da premalo spoštujemo sebe. Da smo preveč obremenjeni s svojo majhnostjo in preveč hlepimo po tujem in večjem. S tem ne zavračamo le svoje ''vaške majhnosti'' in starih običajev, temveč tudi kulturo, umetnost, zgodovino. Se zavedamo, kaj so naši predniki storili, da so nam prigarali samostojnost, suverenost, lastno kulturo, da sploh lahko živimo na svoji zemlji in uporabljamo edinstven jezik? Ki ga uporabljamo tako pri sporazumevanju kot v pesmih. Se res čutimo tako manjvredne in osramočene, če/ko slišimo glas harmonike?

Ne, tuje ni ne boljše ne lepše, mogoče nam pa da občutek svetovljanskosti namesto majhnosti … Ampak – zakaj ne biti edinstveni?

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(10 glasov)

Komentarji 

 
#3 property law 2015-11-12 06:54 Interesting blog! Is your theme custom made or did
you download it from somewhere? A theme like yours with a few simple adjustements would really make my blog jump out.
Please let me know where you got your design. Cheers
Citat
 
 
#2 Tomaž 2012-08-16 10:35 Mislim, da namen članka ni bil poudariti, da bi morala biti slovenska poroka orto tradicionalna, ampak samo ponudi razmislek o vse večji popularizaciji hrvaških pesmi in nasploh popularizaciji vsega tujega (neslovenskega) . Vsaj tako sem ga sam razumel. Citat
 
 
#1 Renata 2012-08-14 18:53 Bolj primitivnega članka pa še nisem prebrala! Če bi pa pela I will always love you od Whitney, bi bilo pa najbrž zelo lepo in romantično, ne!? Poročila sta se Slovenca, to pa še ne pomeni, da mora biti poroka pa zdaj orto tradicionalna in vseslovenska! Saj sta se poročila onadva, tako kot je njima všeč! Obljubila sta se drug drugemu, ne pa državi in slovenstvu, LOL! Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2495-krat.



Napovednik dogodkov

E-priprava na zakon
sob, 29.04.17


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti