Jerneja T. | torek, 24 julij 2012

Image
Foto: Katja P.
Pomisli na svoj najsrečnejši trenutek življenja. Je to trenutek, ko si doživel olajšanje, ker se je vse dobro izteklo? Je to trenutek, ko si spoznal ljubljeno osebo ali trenutek, ko si doživel nekaj, kar je popolnoma spremenilo tvoj pogled na svet? Pomisli še na to, kakšno je bilo tvoje življenje pred tem najsrečnejšim dogodkom. Že sama beseda naj - srečnejši je presežnik, torej je nekaj nad nečim, kar je bilo prej ali nad vsem, kar si kdajkoli doživel. Je mogoče biti srečen, če nisi pred tem vsaj malo nesrečen? Ali bi to nesrečo lahko poimenovali stopnja manjše sreče? Je nesreča stanje pomanjkanja sreče ali morda obratno? Bi res znali ceniti lepe trenutke ljubezni, veselja, zadovoljstva, če ne bi pred tem doživeli žalost, strahu, nezadovoljstva?

Najbrž si lahko na taka in podobna vprašanja najbolje odgovori vsak sam, saj vsak doživlja enkratne izkušnje, ki oblikujejo njegovo mišljenje in osebnost. Če pa bi se te dileme lotili raziskovati znanstveno, bi najverjetneje poiskali osebe, ki imajo zelo malo (ne)srečnih življenjskih izkušenj. V večini so to dojenčki in malčki, ki so šele toliko časa na tem svetu, da so preprosto zadovoljni, kadar so zadovoljene vse njihove potrebe. Torej kadar so siti, naspani, v družbi staršev in v udobnem naročju. Nekateri znanstveniki trdijo, da ljudje vedno primerjamo stvari in da drugače ne znamo in ne zmoremo ocenjevati. Torej če hočemo oceniti, katera barva je zelo svetla, moramo primerjati več barv med seboj, da se lahko odločimo. Vzporednice lahko potegnemo tudi v vsakdanje življenje. Če hočemo oceniti naše trenutno življenje kot srečno, ga torej moramo primerjati ali z življenjem drugih ali pa z našimi preteklimi izkušnjami. 

Image
Foto: Katja P.
Sama menim, da so vzponi in padci v življenju velik dar. Težave si osmišljam z mislijo, da »kar te ne ubije, te utrdi« in te naredi boljšega in večjega, če le znaš pogledati s prave strani. Če ne bi nikoli doživela nič slabega in naredili nobene napake, bi obstala na mestu in ne bi znala ceniti ljudi, dogodkov, stvari, ki mi polepšajo življenje.

Ob vsem tem razmišljanju, pa mi na misel prihaja zgled sestre Marije Dominike Mozzarello, o kateri je govora na letošnjih slovenskih oratorijih. Vse kar je delala, je delala z veseljem in v čast Boga. Pretrpela je veliko, ob tem pa svoje trpljenje izročala Bogu in se trudila biti srečna. Mislim, da se ona ni pretirano spraševala, ali je sreča mogoča brez nesreče, ampak le, ali bo zmogla svoje trpljenje in žalost izročiti Bogu in s svojim veseljem in žarom v očeh razveseljevali druge. Sledimo njenemu zgledu z veseljem!

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(8 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2834-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti