avtor neznan | nedelja, 15 julij 2012

Draga mami,

sedaj sem v Nebesih, v Jezusovem naročju. Rad me ima in mi je blizu. Zares bi si želela biti tvoja mala deklica in ne razumem prav dobro, kaj se je zgodilo. Tako navdušena sem bila, ko sem se zavedla svojega obstoja. Bila sem v temnem, vendar prijetnem prostoru. Ugotovila sem, da imam prste na nogah in rokah. Bila sem že precej razvita, vendar ne še čisto pripravljena, da bi zapustila ta prijeten kraj. Večino časa sem premišljevala in spala. Že od samega začetka sem se čutila tako povezana s teboj.Včasih sem te slišala jokati in takrat sem jokala s teboj. Včasih si glasno zakričala in se potem razjokala. Slišala sem, kako se je očka drl nad teboj. Bila sem tako žalostna in upala sem, da se boš kmalu počutila bolje. Vedno sem se spraševala, zakaj si tolikokrat jokala. Zgodilo se je, da si jokala tudi po ves dan. Srce se mi je trgalo. Nisem si mislila, da sem jaz kriva za tvojo žalost.

Image
foto: Metka Komatar
Prav danes se je zgodilo nekaj strašljivega. Hudobna zver se je prikradla v ta prijeten in varen kraj, kjer sem živela. Otrpnila sem in pričela kričati, vendar iz mojih ust ni bilo slišati nobenega zvoka. Zver je bila vedno bližje in še naprej sem kričala: »Mami, mami, pomagaj mi, prosim, pomagaj mi!« Prevzela me je groza. Kričala sem in kričala, vse dokler nisem omagala. Zver mi je najprej odtrgala roko. Bolečina je bila neznosna. A zver se ni ustavila. Oh, prosila in prosila sem jo, naj neha. Zavpila sem v groznih mukah, ko mi je odtrgala nogo. Kljub neznosni bolečini, sem vedela, da umiram. Vedela sem, da ne bom nikoli več videla tvojega obraza in te slišala reči, kako zelo me imaš rada. Želela sem ustaviti tvoje solze, imela sem toliko načrtov, kako bom priklicala nasmeh na tvoj obraz. Sedaj jih ne bom mogla uresničiti, moje sanje so uničene. Čeprav sem občutila nepredstavljivo bolečino in strah, me je najbolj bolelo moje srce. Bolj kot vse sem si želela biti tvoja hči.

Vendar je bilo vse zaman, saj sem bila grozovito umorjena. Le predstavljala sem si lahko, kaj so ti storili. Preden sem odšla za vedno, sem ti želela povedati, kako zelo te imam rada, vendar še nisem poznala besed, s katerimi bi ti to sporočila. Kmalu za tem pa tudi te možnost nisem več imela, bila sem mrtva.

Začutila sem, da se dvigam. Velik angel me je ponesel v prostran in veličasten kraj. Še vedno sem jokala, vendar je telesna bolečina prenehala. Angel me je nesel do Jezusa in me položil v njegovo naročje. Jezus mi je povedal, da me ima rad in da je Bog moj Oče. Bila sem srečna. Vprašala sem ga, kdo je bila zver, ki me je ubila. »Splavljena si bila,« mi je odgovoril. »Žal mi je, otrok moj, vem, kako se počutiš.«

Pišem ti, ker ti želim povedati, da te imam rada in kako zelo bi si želela biti tvoja mala deklica. Storila sem vse, kar je bilo v moji moči, da bi ostala pri življenju. Hotela sem živeti. Imela sem voljo, vendar nisem mogla. Zver je bila premočna. Nemogoče je bilo preživeti. Želim, da veš, da sem se trudila ostati s teboj. Nisem si želela umreti. Mami, zato te prosim, da se izogibaš te zver, ki se ji imenuje splav. Mami, rada te imam in nočem, da greš tudi ti skozi pekel, ki sem ga prestala.

Prosim te, pazi nase!

tvoja ljubeča hči

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(8 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2289-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti