Alison K. | torek, 26 junij 2012

Katja Bidovec je študentka Fakultete za družbene vede v Ljubljani, smer medijske in komunikacijske študije. Poleg študija svoj prosti čas rada posveča fotografiranju. Letos avgusta se z ekipo študentov humanitarno-medicinske odprave odpravlja v Kenijo. Tam bo mesec dni v svoj objektiv lovila afriške sončne zahode, utrinke vsakodnevnih rutin domačinov in pa seveda tudi zdravstveno delo študentov. In kako sedaj gleda svet skozi objektiv fotoaparata?

Image
Foto: Katja Bidovec
Kdaj te je začela fotografija zanimati? Kdo te je zanjo navdušil?

Fotografiranje me je zanimalo res že od nekdaj. Najbrž seže tja do kakšnega četrtega razreda, kar je sicer zelo zanimivo, kajti nihče od mojih staršev ni bil prav velik navdušenec fotografije. Vendar pa smo doma vedno imeli fotoaparat. Spomnim se kako sem tudi sama prispevala svojo žepnino, ko smo kupovali digitalni fotoaparat, ki je nadomestil aparat na film. Kasneje sem si kupila tudi makro objektiv za fotografiranje rožic in podobno, a to so bili res le začetki. Takrat še nisem imela pravih predstav o tem, kaj je pravo fotografiranje. Šele kasneje, na faksu sem se s tem bolje seznanila. S celotno paleto vizualnih komunikacij pa vse do zgodovine reportažne fotografije. Profesor, moj mentor in priznan fotoreporter Arne Hodalič, pa je eden tistih, ki mi je prvi pokazal, kaj pomeni živeti s fotografijo. Še danes mi pomaga pri nadgrajevanju mojega znanja.

Kaj te je najbolj pritegnilo pri fotografiji?

Že od nekdaj imam rada umetnost. Zdi se mi, da lahko človek ob ustvarjanju za trenutek pozabi na vse, kar se dogaja okoli njega. Najprej je bila fotografija le en od mojih hobijev, ki pa je danes postala moj najljubši način zapravljanja prostega časa. S tem mislim tudi na prebiranje knjig, poslušanje predavanj, brskanje po spletu in tudi na sam pogovor o tej temi. Pri fotografiji me je pritegnila tudi njena moč spominjanja, obujanja spominov in dejstvo, da se včasih lahko »skriješ« za kukalom in samo »fotkaš.« Stvari ti tako ne pridejo (tako hitro) do živega.

Image
Foto: Katja Bidovec
Najraje fotografiraš …?

Letos januarja sem imela svojo drugo samostojno razstavo z naslovom »Na bregovih ulic«, na temo street fotografije. Spontano dogajanje na ulici je postal moj najljubši motiv fotografiranja. Sem tudi navdušena nad potovanji, ki jih seveda povežem s fotografijo in prav zato sem na svoji razstavi pokazala kaj je nastalo v Indiji, Turčiji, Madžarski in na Nizozemskem. Nikakor si ne  predstavljam potovanja brez fotoaparata. Trenutno se veselim odhoda v Afriko. Nova kultura, novi ljudje, drugačen pogled na življenje in svet. Vse to s fotoaparatom v roki.

Se fotografiranja lahko naučiš ali je to stvar za katero moraš imeti žil'co, občutek?

Mislim, da je skoraj pri vsaki stvari enako, od športa do umetnosti in vsakodnevnih stvari. Pomembna je vaja, veselje in energija, ki jo vlagamo v svoj napredek in razvoj. Šele potem smo lahko res dobri. Vendar nas vseeno poleg vaje, veselja in energije, do vrha najboljših lahko popeljeta le talent in občutek za svojevrstnost, drugačnost.

Je težko narediti dobro fotografijo? Kaj mora vsebovati ali s čim naj bi človeka pritegnila?

Nimam pojma. Kaj je komu všeč je res preveč subjektivno, da bi lahko določila kakšna naj bi bila fotografija, ki bo človeka pritegnila. Najbrž je najbolje, da pogledamo mojstre fotografije, ki so ustvarili svet fotografije, postavili določena pravila in meje. Sicer je pa tako ali tako potrebno začeti na začetku, s svetimi pravili kompozicije, svetlobe, barv, motivov ... Ko osvojimo osnove, jih lahko začnemo kršiti in tako vpeljemo svoj stil ter poskušamo pritegniti pozornost gledalca.

Image
Foto: Katja Bidovec
Kaj pa obdelava slik? Ali ni obdelana fotografija preveč umetna?

Nisem pristaš obdelave fotografij. Mislim, da če želiš fotografirati, potem fotografiraj. Jaz »photoshop« uporabljam le minimalno. Če bi za vsako malenkost uporabljali računalnik, delali s tem svojo fotografijo popolno, ali bomo potem temu sploh še lahko rekli fotografija?

In kakšen je pravzaprav svet skozi objektiv?

Težko vprašanje … Najbrž je od vsakega posameznika odvisno kaj vidi in kaj gleda, ne le skozi objektiv. Se mi pa zdi, da svet skozi objektiv ni tako krut, kot je morda v resnici. Vsaj ne v tistem trenutku, ko fotografiraš. Ne glede na to ali v objektiv loviš sončni zahod ali berača na ulici. Trenutek, ko pritisneš na sprožilec, je popolnoma odvisen od tebe. Zame je pogled skozi objektiv v vseh primerih drugačen od realnega, neverjetno zanimiv in privlačen.

 

 

Zadnja sprememba: torek, 26 junij 2012
(6 glasov)

Komentarji 

 
#1 Katarina 2012-06-26 09:10 Waw! Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2690-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti