Ondina se sprašuje, zakaj bi se Bog ukvarjal z njo, ko pa ima toliko drugih ljudi večje težave. Je mogoče, da bi mu tudi ona kaj pomenila? Do teh dvomov jo je pripeljalo razočaranje nad samo seboj, ker ji ne uspe premagati določenih skušnjav in uresničiti svojih načrtov. Duhovnik jo je povabil, naj ponovno odkrije vir življenja, ki ne bo le životarjenje.

 

Pozdravljeni!

Že vrsto let me mučijo grehi, ki so bili do neke mere blagoslov, saj so mi pomagali pri rasti v veri. Sedaj pa se to obrača. Težko molim, saj je bila moja molitev v veliki meri prošnja, seveda tudi zahvala, povabilo ... Problem je v tem, da sem pričela doživljat nesamozavest tudi v odnosu do Boga, češ kaj bi mu sploh lahko pomenila, da bi se osebno ukvarjal z mano, ko ima mnogo ljudi mnogo hujše stiske. Do tega me je nenazadnje pripeljalo moje globoko razočaranje nad samo seboj, ko ne morem uresničit in izpeljat nobenega trdnega sklepa, pa ne le v premagovanju skušnjav, pač pa tudi pri mojem osebnem načrtovanju življenja, dela ... Tako le životarim iz dneva v dan in se trudim opravljat svoje delo, čeprav skoraj ves čas čutim, da ne zmorem več (sploh težko je v službi).

V meni je vse tako zelo, zelo pomešano (služba, čustva, odnosi, vera ...). Čustveno sem se že velikokrat sesedla, hrepenim po sprejetosti, objemu, potrditvi, pozornosti ... Včasih sem dobivala nekaj potrditve, moči v veri, pogovoru in odnosu z Jezusom, sedaj pa nič več, kot da bi me več ne slišal, kot da bi obupal nad mano tudi on, kot sem jaz obupala nad sabo.

V takšnem psihičnem stanju mi je zelo težko premagovati vsakdanje težave. Saj pridejo trenutki, ko je bolje, ampak problem ostaja že kar dolgo in zmešnjava v meni tudi. Prosim za pomoč, nasvet ...

Hvala.

 

Draga Ondina,

pišeš, kako te je tvoje prizadevanje in iskanje pripeljalo do velike duševne stiske in imenuješ svoje življenje »životarjenje«. Moj nasvet bo odgovor duhovnika, teologa, pa tudi nekoga, ki moli s tabo v tvoji stiski. Četudi ne bom razlagal o duševnem tj. psihičnem stanju, boš v mojih besedah vendar lahko našla razlago svoje duševne stiske, ki bi jo najrajši imenoval »skrivnost«.

Želim te spomniti na en izredno globok pogovor, ki je nastal zaradi duhovne žeje. V nekem trenutku pogovora žejni Jezus reče ženi ob vodnjaku: »Voda, ki jo bom jaz dal, bo postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje« (Jn 4,14). Kaj pomeni ta »v njem«? Jezus obljubi vodo, ki bo v njem – v človeku postala izvir, ki teče in polni njegovo življenje. Edino to je možnost, da zanj vode nikoli ne bo premalo – da v njem samem začne teči voda za večno-polno življenje.

Veš, da je en velik problem v današnji družbi utrujenost, tudi ti jo omenjaš. Ne zmoremo več živeti z močjo in zavzetostjo svojih naporov. Stvari, ki jih delamo, črpajo energijo iz nas. Zavest o lastni nepopolnosti in grešnosti stvari samo še poslabšajo. Jezus pa odpira vodo življenja, stalni tok energije, v človeku samem. Človeka kliče, da postane »duhovni človek«. Kaj to pomeni? Reciva, da je človek kot Mon Chéri, tisti dobri čokolatinček. Ovoj je lep in je pomemben, ker varuje vsebino, a ni bistven. Bistvena je čokolada, esenco vsega pa je polnilo s češnjo. Že veš, kam merim? Človek je telo-duša-duh. Telo je pomembno, duša je bistvena, duh je esenca človeka. Našemu duševnemu življenju-počutju okus daje to, kar je notranje. Duhovni človek se odloči za to recepturo. Danes mnogokrat dovolimo tudi, da nam okus daje, to kar je zunaj nas. A takrat se rani celo naš ovoj-telo, naša duša pa tvega, da izgubi prvotno aromo.

Draga Ondina, zdi se primeren trenutek za povabilo k temu, da ponovno odkriješ ta izvir vode za svoje življenje. Božji Duh, ki je v tebi, ti bo ponovno spregovoril o veri in okrepil tvoje upanje. Naša zvestoba in vera ne more biti naš temelj, prav tako ne more biti polom naša šibka vera in ponavljana nezvestoba. Vir za življenje je edino tista neverjetna vera, ki jo v človeka ima Bog. On nikoli ne podvomi v človeka, da mu svojega Sina za brata. Ta Božja vera postane vir našega upanja in radostnega življenja.

Duhovnega človeka zlahka prepoznaš, ker gleda drugače in vidi več. V Svetem pismu vidi Besede za svoje življenje, v skupini mladih kristjanov vidi Cerkev, v svoji grešnosti vidi blagoslov, v novorojenemu otroku vidi obljubo, da Bog ni zapustil našega planeta. Vsega se veseli, z vsem potrpi, z vsemi deli svoj nasmeh. Srečno!

Primož

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(2 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 1906-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti