Monika B. | nedelja, 17 junij 2012

ImageV zadnjem času se vse pogosteje govori o varovanju okolja, o tem, da moramo skrbeti za naravo, ločevati odpadke, manj uporabljati fosilna goriva, varčevati z energijo itd. Nekaterim ljudem je čisto vseeno, kaj bo z našim planetom, saj vsi vemo, da je življenje na svetu minljivo. Toda zakaj bi morali svet zapustiti zapackan in povsem uničen zaradi lastnega ugodja? Na drugi strani pa so ljudje, ki jim je mar za naš planet in čutijo, da so tudi oni del narave, da živijo z njo in se zavedajo, da brez nje ne morejo. Za Zemljo ne smemo skrbeti le zato, ker onesnaževanje škoduje tudi nam, pač pa zato, ker hočemo izboljšati trenutno stanje oz. ga poskušati vsaj ohraniti, dokler so razmere še dokaj dobre.

Zavedati se moramo, da smo tudi mi del narave, a zdi se, kot da lahko z njo upravljamo na tak način, kot nam ugaja. Seveda je bila nam Zemlja izročena, a to še ne pomeni, da nam je na razpolago za popolno izkoriščanje. Nasprotno, to pomeni predvsem, da moramo zanjo skrbeti. Na srečo se vse več ljudi tega zaveda, žal pa so skoraj povsod samo besede, s katerimi res lahko širimo misel o varovanju okolja, kar pa, samo po sebi, ne pomaga, da bi bila Zemlja v boljšem stanju. Tudi sama se zavedam, da bi lahko porabila veliko manj čiste vode, da bi lahko večkrat šla v šolo peš ali s kolesom, da bi lahko bolj skrbno ugašala luči, da bi kupovala le izdelke v embalažah, ki so okolju prijazne in da bi sploh manj kupovala. To je seveda le majhen del, ki bi ga lahko vsak prispeval, a ljudje si mislijo, da je posameznik premajhen, da bi kaj naredil. Res smo zelo majhni, a na svetu nas je že 7 milijard in to je ogromno. Če bi se vsak vsaj malo potrudil, bi bilo mnogo bolje. Seveda vsi valimo krivdo na industrijo, toda kaj pa je industrija? Ali to ni del nas, ljudi, ki jo ustvarjamo in hočemo kupovati izdelke? Prav vse proizvodnje smo ustvarili ljudje, da bi si lajšali življenje, a iz te olajšave je nastal pravi kaos. Ljudem nam ni nikoli dovolj, vedno hočemo imeti najnovejše izdelke po karseda ugodnih cenah. Pri tem pa niti ne pomislimo, kaj tiči za tem, kako je bilo to proizvedeno, kdo je to izdelal, komu bo šel ta denar, kdo bo nastradal in kdo bo z našim nakupom bolj vesel. In že smo prišli do glavnega krivca vseh problemov. To je pohlep, ki povzroči ta začaran krog, ki nas je pripeljal do finančne krize.

Image
Foto: Katja P.
Tako kot vsa druga živa bitja, se je tudi človek skozi zgodovino prilagajal. Kaj vse smo ljudje odkrili, se naučili, izdelali! Vse to zato, da bi nam bilo lepše in lažje živeti. A kaj se je zgodilo? Z vsakim korakom se oddaljujemo naravi in se niti ne zavedamo, da smo odvisni od nje. Mi smo lahko veseli, da živimo v zeleni deželi, a mnogo ljudi živi sredi sivih mest, kjer ni polj, da bi videli, kje zraste pšenica, ampak vidijo le zapakiran kruh na policah v trgovini, kar jim seveda ugaja. Problem je tudi v tem, da mislimo, da lahko naravo nadzorujemo. To je lahko do neke mere res, vendar nas na omejenost našega nadzora opozarjajo potresi, poplave, plazovi, neurja ... Pri tem mediji kar se da tragično predstavijo to naravno ''katastrofo''. Ampak če se poskusimo vživeti v naš planet, če pomislimo, kako nas na naši površini izrabljajo, onesnažujejo, spreminjajo površje, delajo v nasprotju z naravnimi zakonitostmi ... lahko vidimo, da se narava samo brani. Ne zato, ker nas ne bi imela rada, pač pa zato, ker se tako ohranja.

Ne razumem ljudi, ki jim je čisto vseeno za naš planet, ki ne čutijo hvaležnosti, da živijo. Seveda se moramo tudi sami veliko potruditi za preživetje, ampak če nam to ne bi bilo ponujeno, bi bil ves trud zaman. Delati pa je treba, saj brez dela ne bi znali ceniti kar imamo. V tem času je ločevanje odpadkov postalo popularno, a zavedati se moramo, da je recikliranje osnova in da če nekaj odvržeš v ustrezen smetnjak, še ne pomeni, da si ''rešil svet''. Korenito bi morali spremeniti način življenja, saj nas je na našem majhnem planetu vedno več in vedno več hočemo imeti. Mislim, da če mi ne bomo ukrepali, bo ukrepal planet sam in takrat nam bo žal. Ne moremo iz dneva v dan prelagati misli o tem, kaj bomo naredili in čemu se bomo odpovedali, ampak moramo to storiti zdaj. Ta trenutek se moramo poistovetiti z naravo in zdrava pamet nam pove, kaj ni v skladu z njo. Pomislimo še na živali, ki so resnično zanimive v svojem prilagajanju. Ne potrebujejo stvari, ki smo si jih mi ustvarili, a vseeno živijo in se ohranjajo. Kot kaže smo mi te sposobnosti izgubili in ne moremo živeti v gozdu. Zato pa se moramo načrtno kontrolirati, da ne postanemo živi roboti, ki bodo odvisni od strojev, ampak moramo pogledati nekoliko nazaj in spoznati, da je življenje z naravo osnovno in da jo moramo ohranjati in zanjo skrbeti.

 

Zadnja sprememba: nedelja, 17 junij 2012
(6 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2319-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti