Alison K. | petek, 15 junij 2012

Image
Foto: Alison Kogoj
Zakaj bi me Ruanda posrkala vase, kot sem omenila že na začetku, ko pa sem že cel prejšnji članek pisala o pretekli državljanski vojni? Ne, ni to tisto kar me je prevzelo. Prevzela me je pokrajina. Njena tla so tako skrbno obdelana. Na roke, s trudom in ljubeznijo ter z upanjem, da bo to delo prineslo kruh. Prevzela so me jutra, ki so tako sveža, da v njih vonjaš skrivnostno čist zrak. Jutranja, ravno prav prijetna sveža sapica, pa te nežno zaobjame ter naznani, da je dan komaj na začetku.

Prevzeli so me ljudje z vso svojo preprostostjo in odprtostjo. Njihova glasba, petje, ples, ritem. Afričani imajo to v krvi. Rodijo se z občutkom za ritem in ples. Rojeni so za to, da neznansko uživajo takrat, ko plešejo in pojejo. V oboje pa dajo celega sebe! Ne v Evropi in ne v Ameriki v tem nimajo konkurence, to je dejstvo! Prevzela me je njihova glasba, način slavljenja. Vse oživi! Pri srcu mi je postal njihov način življenja - življenje, ki je danes najdlje pomembno samo še do jutri. In ta danes naj bo čim bolj izpolnjen.

Image
Foto: Alison Kogoj
Najbolj pa so me prevzele ruandske sirote. Njihove velike bleščeče črne oči. Njihov iskren nasmeh. Njihova čudovita otroškost, ki je polna skromnosti, živahnosti, volje do življenja. Vsi ti drobižki, od nekaj mesečnih dojenčkov, do zrelih mladostnikov, so pristali med stenami sirotišnice, ker so jih starši zavrgli. Ker jih niso hoteli obdržati v svojem življenju - Bog ve za njihove razloge. Ker jim je revščina narekovala, da ne morejo poskrbeti še za ena lačna usta. Ker so bili starši (prezgodaj) poklicani s tega sveta. Tako se ta mala čudovita bitja znajdejo na ulici, pred vrati cerkve. Najbolj žalostne zgodbe pa pripovedujejo o najdenih otrocih na smetiščih, v wc školjkah, na pokopališču. Volja Boga je takšna, da preživijo in jih pot preko ljudi, ki jih najdejo, pripelje do sester malega Jezusa, ki zanje skrbijo, kot za svoje otroke. Njihova ljubezen ni popolno nadomestilo starševske ljubezni. Je pa vsekakor močna in iskrena. Otroci že pri dveh letih kmalu spoznajo, da imajo drug drugega. Vsi so si med seboj bratci in sestrice. Vsakič, kadar sem v naročju po steklenički hranila malo dete, so me velike temne oči gledale naravnost v moje. Tako mirne so bile. Niso se premaknile. Samo sledile so mojim, ko je bilo to potrebno. Nikoli nisem mogla ugibati kaj so sporočale. Gotovo pa je to nekaj velikega, edinstvenega, zahvale vrednega.

Image
Foto: Alison Kogoj
Življenje v sirotišnici je spanje na tleh in upanje, da bo ta dan dovolj hrane za vse. Je vsakodnevno pranje cunj na roke in upanje, da v pol leta zapade dovolj dežja, da napolni vse zbiralnike za vodo. Življenje v sirotišnici je hoditi po svetu bos, le z nekaj kosi oblačil, ki so morda strgana ali umazana. Je čakanje na novega člana, najdenega na ulici. Življenje v sirotišnici je sprejemanje bratcev in sestric, ki bolehajo za aidsom. Je preprosta vsakodnevna igra, brez mehkužnosti in razvajenosti. Življenje v sirotišnici je biti potrpežljiv. Je jok. Življenje v sirotišnici je vreščanje, glasen smeh, petje in ples. Življenje v sirotišnici je življenje v eni veliki skupnosti, katere vodilo je vera v Jezusa Kristusa. In to jim prinaša tisto največje upanje, ki nikdar ne zataji!  

Oh, Ruanda ali dežela tisočerih gričev. Ruanda ali dežela večne pomladi. Ko se v njej oziram okoli sebe, ne morem, da ne bi videla čudovitih del Božje roke. Vsi ti zeleni griči …

 

 

Zadnja sprememba: nedelja, 17 junij 2012
(6 glasov)

Komentarji 

 
#3 Gregor 2012-06-26 19:25 "Z vsem napredkom nismo pravzaprav dosegli nič pametnega, razen močne gonje po denarju, uspehu, fovšiji in podobnih negativizmih…" Citat
 
 
#2 Klum 2012-06-17 11:50 Podoben prvobiten svet je tudi drugod, v Aziji, Južni Ameriki … Citat
 
 
#1 Borut 2012-06-17 09:09 Lepo napisano, se strinjam z vsem… čeprav, kdor ni bil v Afriki to malo težje razume. Mene je npr. Etiopija podobno zadela kot tebe Ruanda.

Ta svet je precej bolj "prvobiten", zato nas "civilizirance" hitro postavi na realna tla. Z vsem napredkom nismo pravzaprav dosegli nič pametnega, razen močne gonje po denarju, uspehu, fovšiji in podobnih negativizmih…
Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2168-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti