»Mladi se moramo danes za marsikaj boriti in mislim, da apatija ni prava pot«, verjame študent prava Jakob Štrbenk. Pravi, da se trudi aktivno družbeno udejstvovati in priznava, da mu to vedno ne uspeva. Nazadnje je bil aktiven v referendumski kampaniji proti družinskemu zakoniku, kjer je predstavljal stališče Sveta katoliških laikov Slovenije. Z njim sem se pogovarjala o izzivih družbenega udejstvovanju mladih katoličanov, odzivih družbe nanj in priložnostih, ki jih na tem področju prinaša prihodnost.

ImageSe ti zdi, da smo mladi katoliki v Sloveniji dovolj dejavni v družbi?Je med mladimi katoličani več apatije ali aktivizma?

Zelo težko to ocenjujem objektivno, ker nimam pregleda nad celotno Slovenijo, ampak po občutku bi lahko rekel, da mladina vsekakor ne počiva. Po moji oceni je tako, da kjer »se kaj pametnega dogaja«, torej so mladim na voljo kvalitetne dejavnosti, tam je vedno dovolj zagnanih mladih. Kot primer lahko vzamemo Stično, kjer se vsako leto zbere ogromno mladih. Kar se tiče ostalih dejavnosti pa lahko podam približno oceno za Ljubljano. Zdi se mi, da je skavtov veliko, ministrantov tudi ne manjka, pevski zbori se otepajo članov, oratoriji se organizirajo vsako leto, že nekaj let pa je v Ljubljani dejavna tudi mladinska dramska skupina. Poleg tega je najpopularnejša predzakonska skupina v Ljubljani tako polna, da ljudje skoraj nimajo kje sedeti. Mogoče je še največji izziv za župnije študentski verouk, kjer se v nekaterih župnijah na žalost čuti malo pomanjkanja obiska. Trdim, da med mladimi katoličani apatije ni, ker je apatičen človek zelo težko veren. Med mladimi opažam, da so želje po spremembah, problem pa je, ker se še ne znamo dobro povezati med sabo in skupaj slediti zastavljenim ciljem.

Smo bolj ali manj dejavni kot ostali mladi?

Spet težko objektivno odgovorim na vprašanje, ker poznam zelo omejen krog ljudi. Zato ne morem reči, da smo dejavni bolj kot ostali, z gotovostjo pa lahko trdim, da nismo manj dejavni.

Izbiramo prave načine za sporočanje našega mnenja; sploh znamo dovolj dobro argumentirati naše mnenje?

Mislim, da so načini pravi, le premalokrat jih uporabljamo. Navadno nas je strah, kaj bodo o našem mnenju mislili drugi (profesorji, sošolci, včasih tudi prijatelji). Z argumentacijo se mi zdi, da nimamo težav, problem je le v tem, da se marsikdaj bojimo izpostaviti. Mislim, da se pri tem premalo zavedamo, da nas je v resnici več, kot to navzven izgleda. Ob najrazličnejših priložnostih, ko imamo možnost predstaviti svoje mnenje ali pogled na zadevo (v šoli, službi, na faksu, na raznih zabavah ipd.) se nam bo zdelo, da smo edini, ki tako mislimo, v resnici pa bo takih kar nekaj, le da si ostali tega ne bodo upali povedati na glas.

Kako pa se ti zdi, da družba sprejema poglede katolikov na aktualna vprašanja?

Družba je, po mojem mnenju predvsem zaradi posledic bivšega sistema, do kristjanov malce zadržana. Nekako nas hočejo prepričati, da je vera nekaj, o čemer naj človek ne bi govoril na glas. Torej družba nekako sprejema, da si veren, ne bi pa rada, da o tem govoriš okrog, ker je to »tvoja stvar« in drugih tako ali tako sploh ne zanima. Do uradnih stališč Cerkve pa je družba na splošno nestrpna, ker se ji zdi, da se Cerkev ne bi smela opredeljevati do vprašanj, ki niso izključno verske narave. Mislim, da je to narobe – tako kot marsikatere organizacije, ima tudi Cerkev pravico (v odnosu do države) in dolžnost (v razmerju do vernikov), da pove, kakšno je njeno stališče.

Kakšno mesto ima pri družbenem udejstvovanju mladih po tvojem mnenju splet?

Splet ima na tem področju veliko vlogo, saj mladim omogoča, da svoje ideje in razmišljanja širijo hitreje in ceneje kot je bilo to mogoče včasih. Internet prevečkrat doživljamo le kot pasivni opazovalci, kar pomeni, da beremo, kar so drugi pripravili za nas. Internet bi morali mladi doživljati kot možnost soustvarjanja svetovnega prostora. Največja priložnost interneta je namreč ravno v tem, da je popolnoma nevtralen – vsak lahko objavi svoje stališče, pa ga ne bo nihče cenzuriral, ljudje sami pa se bodo odločili, kaj želijo brati in kaj ne.

Kje vidiš priložnost za več aktivnega udejstvovanja mladih v družbi?

Vsak človek je poklican, da malo spremeni svet – mislim da bomo mladi naredili največ, če bomo krščanstvo živeli najprej v družinah, nato na delovnih mestih in končno tudi v družbi. Vsekakor pa se bo v prihodnjih letih na novo odločalo o vrednotah, na katerih bo v prihodnje temeljila naša družba. Upam, da bomo in bodo mladi takrat dovolj močni, da bomo lahko na te odločitve vplivali.

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(11 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 3588-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti