Živjo!

Sem 15. letno dekle....pred 8 leti mi je umrl oče...in sedaj sem šele občutila kako mi manjka njegova prisotnost....zelo sem bila navezana nanj.....zavedam se da me nekje čaka...vendar ga še vedno zelo pogrešam…

Prosim Vas za nasvet???

Hvala vam že vnaprej............

Ko ti je umrl oče v tvojem 7 letu starosti, izgube nisi občutila tako močno kot sedaj, ko imaš 15 let in močno pogrešaš njegovo prisotnost. In to je popolnoma normalno. Doživljanje ob izgubi nekoga, na katerega smo bili zelo navezani, je za otroka drugačno kot za mladostnika, kar tudi ugotavljaš na podlagi svoje izkušnje. V tem trenutku je pomembno, da imaš nekoga (mamo, prijateljico, brata ali sestro), s katerim se lahko pogovarjaš o tem, kako močno pogrešaš očeta, kako zelo ga čutiš blizu, kako ti je težko, ker ga ni ob tebi. Lahko se tudi v mislih pogovarjaš z očetom in mu poveš, kako zelo ga pogrešaš, lahko mu to tudi napišeš v pismu, pomembno je, da to, kar čutiš in doživljaš, lahko izliješ v pogovoru ali v pisanju. O tem se lahko pogovarjaš tudi z Bogom, verujoč, da je tvoj oče sedaj z njim in te v duhu spremlja. Če so ob tem prisotna tudi čustva kot jeza ali krivda, se jih nikar ne boj izraziti. In ohranjaj spomin na očeta tako, da obiščeš njegov grob, se pogovarjaš o njem z domačimi in sorodniki, imaš v sobi kakšen predmet ali sliko, ki te spominja nanj. Živimo v veri, da je naša ločitev od ljubljenih le začasna, da pride trenutek, ko bomo spet skupaj in že sedaj čutimo bližino njihove navzočnosti verujoč, da so nam tako blizu, kot nam je blizu Bog in nas spremljajo s svojim ljubečim pogledom.

p. Tomaž Mikuš