Maja B. | petek, 04 maj 2012

Leto je naokoli in ponovno smo vstopili v maj, mesec posvečen Mariji, mesec šmarnic. Slovenski narod se je že od nekdaj rad obračal k Božji materi po pomoč, na kar kaže veliko število cerkva in kapelic, ki smo jih od samih začetkov krščanstva pa do danes postavili Mariji na čast. Zato tudi ni nič nenavadnega, da so se majske pobožnosti češčenja Device Marije močno ukoreninile med Slovenci.

Od kod so prišle šmarnice  in kdo jim je nadel to ime?

Image
Foto: Mateja Bevk
Damjan J. Ovsec v Veliki knjigi o praznikih razlaga, da so bile posebne pobožnosti  v čast Mariji poznane že v 16. stoletju, v sosednji Italiji so jih začeli redno obhajati  v 18. stoletju, do naših krajev pa so priromale v 19. stoletju. Prvo knjigo s šmarničnimi berili v slovenščini smo dobili že leta 1842, zahvaljujoč Davorinu Trstenjaku, ki jo je prevedel iz francoščine.  Prvič pa smo na Slovenskem Marijine pobožnosti obhajali leta 1851 v ljubljanskem semenišču, od tam pa so se hitro razširile drugod po deželi. Ime »šmarnice« so dobile nekaj let za tem, leta 1855, ko jih je po majskih cvetlicah poimenoval Janez Volčič.

Marija nekoč in danes

Marija je že od nekdaj »aktivna« na slovenskem prostoru in s svojo prisotnostjo utrjuje ljudi v veri. Prav letos mineva 500 let Marijinega prikazanja v Strunjanu, tudi prikazanje na Sveti Gori se počasi približuje tej okrogli obletnici. Veliko je še drugih cerkva, katerih nastanek je prav tako povezan z Marijinimi prikazanji. V svojih sporočilih od nekdaj spodbujala k spreobrnjenju in življenju po evangeliju, še posebno takrat, ko so ljudje zaradi takšnih ali drugačnih razlogov zapustili božja pota. Tudi danes nam poskuša posredovati sporočilo in šmarnice so prilika, da mu prisluhnemo.  Morda imamo včasih občutek, da so namenjene predvsem otrokom, da smo jih prerasli in si od njih ne obetamo nobene »koristi«, vendar nam dajejo priložnost, da na svoje življenje pogledamo v drugačni luči. V luči ženske, ki je odkrila svojo poklicanost in ji zvesto sledila ter pri tem življenje z ljubeznijo posvetila drugim, vsem nam, ki nas je sprejela za svoje otroke.

Vir:  

Ovsec, Damjan J., 1994: Velika knjiga o praznikih: praznovanja na Slovenskem in po svetu. Ljubljana: Domus.

 

 

Zadnja sprememba: petek, 04 maj 2012
(5 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2167-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti