| sreda, 28 marec 2012

Štiriindvajsetletnica živi z očetom, ki zelo veliko pije. Povedala mu je že, da se s tem ne strinja, a oče ji pravi, naj se ne vmešava. Podobnega mnenja je tudi njena sestra, s katero se je poskušala pogovoriti, ko sta se skupaj z možem oddaljila od primarne družine. Svetovalka odgovarja, da res ni njena vloga reševanje problemov očeta ali sestre in ji svetuje, naj poišče podporo v skupinah za svojce alkoholikov.

 

Pozdravljeni!

Na vas se obračam, ker želim izvedeti, slišati mnenje še nekoga. Moj oče je dober človek, a je na žalost zelo veliko pil in še pije. Kritičnih situacij je bilo ogromno, res. S časom, ampak zelo težko, sem se s tem sprijaznila, povedala sem mu namreč že, da ne maram, da pije, ampak žal nič ne pomaga. Koliko solz, a žal, zaman.

Zadnjič smo imeli doma prepir. Bila sem tiho, mami je rekla, naj še jaz kaj rečem. Oče je bil seveda pijan. Nisem mogla, enostavno, ne morem več. Vedno eno in isto, pa nikoli nič drugače. Zato sem samo začela jokati in v tistem strahu rekla, da grem. Takrat je oče postal zelo jezen in rekel da moram nazaj. V vinjenem stanju mi je razlagal, da je to njuna zadeva in da je tako že ves čas, da bosta rešila to sama. Da se ne smem vmešavati, da se nikoli ne smem sekirati zanju. Ampak kako. Seveda ne morem, če ju imam rada. Če je mami jezna in žalostna. Kako naj se ne vmešavam. Ampak potem pa čustveno trpim. Ko je videl, da sem jokala, se je začel jokati še on. Takrat sem rekla, da ne bom več, sem se smejala, češ, saj je vse ok. Po resnici, vse to, samo za ljubi mir. Videla sem žalost v očetovih očeh, počutila sem se krivo. Jaz. Spet. Vem, da ni prav. Vem.

Moja sestra in njen mož. Videla sem, da sta se oddaljila, z obema sem se pogovorila, obema dam prav. Ampak vem, da je sestra zdaj jezna name, ker sem se postavila tudi na njegovo stran. Ali je prav, da sem sploh karkoli rekla? Je narobe, če se vmešam? Rekla je, zakaj sem ji skrivala in ji nisem upala povedat, to kar sva z njenih možem govorila nekaj dni nazaj.

Ali vidite kaj počnem? Skušam reševati vse okoli mene. Kaj mi je rekla? Da sem pesimist, da čakam na nekoga idealnega. Ali bi bilo to sploh kaj čudnega? Ob takšnih razmerah? Ni res, da čakam nekoga idealnega, strah me je veze, bližine, strah da bom mogla spet čez to. Strah da ne bom dovolj odločna. Tega me je strah. Sestra pravi, da se ji ne zaupam. Če pa vedno misli, da jo napadam, da ne razumem, da je vedno sama in da živim v iluzijah neke romantike in čakam na princa. Očitno me sploh ne pozna. Ne ve, kako zelo ji privoščim srečo, kako zelo ji želim vse dobro. Kolikokrat sem jokala zaradi najinih prepirov, pa nikoli me ni prišla potolažit. Ne vidi, da rabim bližino. Krivi smo vsi ostali, ki ne vidimo kako ji mož ne stoji ob strani. Tudi jaz sem se pogosto počutila sama, odtujeno. Pa sem veliko delala na tem. Mogoče sem se želela odtujiti od družine ravno zaradi občutka utesnjenosti. Občutka, da ne delam prav. Ne vem, če sem bila sploh razumljiva. To je namreč zgolj en del vse zgodbe.

Hočem funkcionalno družino, hočem bližino, ljubezen. Ampak hočem pa biti tudi odločna, samozavestna. To je tudi moje življenje.

Na tej poti sem spoznala, da ni popolnost to, kar iščem. Želim si normalnega odnosa, človeka, ki me bo razumel, spoštoval.

To je vse, kar čutim in iščem.

Hvala.

 

 

Pozdravljena!

Hvala za verjetno kar težko zapisane vrstice in zaupanje lastnega trpljenja zaradi neurejenih odnosov na več področjih.

Alkoholizem je huda odvisnost, ki ne prizadene le tistega, ki se mu vdaja in nima dovolj poguma in volje za zdravljenje in prenehanje te odvisnosti. Žal prizadene tudi vse ožje člane družine, kar sama najbolje občutiš. Ni res, da je to stvar njiju z ženo. Dokler ti živiš pri starših, je to tudi tvoja stvar. Prav zato obstaja toliko podpornih skupin za svojce alkoholikov, katere obema z mamo toplo priporočam, očetu pa vključitev v Anonimne alkoholike, kjer se bo imel možnost odkrito pogovoriti s sotrpini in videti tudi pogumne poskuse prenehanja pitja alkohola.

Glede na tvojo starost, ki bo kmalu mejila na veliko prelomnico v tvojem življenju (zaključek študija, prva zaposlitev, iskanje partnerja, osamosvajanje od staršev...) ti predlagam, da začneš resno razmišljati o čim prejšnjem ustvarjanju lastnega prostora pod soncem. Verjamem, da si dopoveduješ, da ne moreš pustiti očeta in mame same v tem trpljenju, vendar verjemi, da jima boš lahko najbolj pomagala, če boš sama močna, pogumna in imela kar se da urejeno življenje. Če bi bilo tako enostavno se odreči alkoholu, verjemi, da bi ne bilo toliko kroničnih alkoholikov ali tistih, ki ne zmorejo dokončati zdravljenja alkoholizma. Gre za hudo zasvojenost, v kombinaciji s pomanjkanjem volje in najverjetneje nezmožnostjo konstruktivnega reševanja problemov iz vsakdanjega življenja. In nihče ne more narediti korakov namesto tvojega očeta. Ne mama, ne ti, ne tvoja sestra. Nihče ga ne more prepričati. Sam se mora odločiti in vztrajati pri zdravljenju. Prav zato sem najprej vsem trem predlagala skupine, ki so lahko vsem trem v veliko podporo in končno tudi osebnostno rast. Zelo bi razbremenile vaju z mamo, očetu pa dale poguma ob sotrpinih, ki se skušajo rešiti te zasvojenosti. Skupina svojcev alkoholikov se mi zdi zate toliko bolj aktualna, ker boš sicer mnoga vedenja, ki si jih pridobila prav zaradi očetovega alkoholizma tam prepoznala in se jih naučila odpraviti. Prav to pa je ključno za tvoje oblikovanje zdravega odnosa do sebe in drugih ljudi, da boš zmogla izbrati in najti partnerja, ki te bo ljubil tako kot si in mu boš znala ljubezen tudi vračati. Verjemi, da je ljubeč in srečen partnerski odnos mogoč le ob osebnostno kar se da zrelih zakoncih, zato išči takega fanta, sama pa tudi naredi čim prej potrebne korake v tej smeri.

Tvoja primarna družina te je razočarala, prizadejala marsikatero čustveno rano, ki jo čimprej ozdravi. Ne moreš rešiti svojih staršev, lahko jima stojiš ob strani in če te prosita, jima nudiš pomoč, kakšno si sama želita. Kaj več pa ne moreš storiti, čeprav si želiš biti očetov odrešenik, ki ga bo ozdravil alkoholizma, rešitelj sestrinih zakonskih težav itd. Vse to ni tvoja vloga. Prav zato se sestra jezi nate, ker čuti, da si se lotila reševanja njenega zakona, za kar te ali ni prosila ali pa nisi naredila tako, kot si to ona želi. Ne moreš biti zakonski terapevt svoje sestre. Lahko si ji zaupna oseba, ki ji stojiš ob strani, jo spodbujaš pri njenih korakih, ji pokažeš možne vire pomoči, kaj več pa že ni v tvoji pristojnosti. Svoje probleme z možem bo morala reševati sama, če to ne bo uspešno, pa naj poskusita z zakonskim terapevtom ali na družinski mediaciji. Obe sta zelo uspešni metodi pomoči pri zakonskih težavah.

In sedaj se umiri in ozri vase. V tebi je veliko sanj, pred teboj je začetek uresničevanja tvojega poslanstva, tako poklicnega, kot zakonskega. Ogromno sprememb in novosti se bo kmalu zgodilo v tvojem življenju, zato potrebuješ tudi sama dovolj časa zase, poguma, energije ter čim več časa posvečenega svoji osebnostni rasti, ki ti bo omogočala kar najbolj uspešno premagovati izzive življenja.

Upam, da sem ti dala vsaj malo spodbude, poguma in konkretnih nasvetov. Bom vesela, če se kmalu zopet oglasiš in zaupaš svoj napredek. Prepričana sem, da ti bo uspelo, Andreja Jereb

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(1 glas)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2140-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti