Tjaša je imela zaradi slabih izkušenj v svoji družini v preteklosti kar nekaj psiholoških težav. Skrbi jo, da bi jo to lahko oviralo pri ustvarjanju družine in da bi negativno vplivalo na otroke. Sprašuje, kaj glede tega priporoča Cerkev?

 

Stara sem 26 let in čeprav sem zaznamovana z negativno izkušnjo iz primarne družine (slabi odnosi med staršema, varanje, ločitev ...) globoko v sebi hrepenim, da bi našla fanta, ki bi me ljubil, s katerim bi se poročila in si ustvarila družino. Vendar sem tudi verna in se stalno sprašujem, če imam pravico, da se poročim in imam otroke, glede na to, da sem imela doslej kar nekaj težav na psihološkem področju. V adolescenci sem približno pol leta imela anoreksijo, v času študija pa panične napade, včasih se počutim tudi depresivno, v otroštvu in občasno tudi sedaj, ko sem odrasla, imam težave v obliki kompulzivnega umivanja rok ... Čeprav vem, da je veliko mojih psihičnih težav povezanih s tem, kar sem videla in doživljala v svoji primarni družini in s tem, da nikoli nisem imela osebe, s katero bi se lahko odprto pogovorila o vseh stiskah, ki sem jih doživljala v svoji družini, se vendarle bojim, da imam mogoče že neko genetsko predispozicijo k psihičnim težavam. Tako kot telesne bolezni so tudi nekatere psihične motnje do določene mere dedno pogojene.

Zaradi tega me je strah, da bi lahko to genetsko ranljivost prenesla na otroke ali pa da bi bila zaradi svojih težav lahko slabši starš oz. vzgojitelj svojih otrok. Pravzaprav me je strah tudi tega, da sploh ne bom našla niti fanta, ki bi me bil pripravljen sprejeti z mojimi težavami in si z mano ustvariti družino. Čeprav sem študijsko uspešna in večino časa nimam težav, pa vendarle v meni obstaja strah, da bi se težave kdaj lahko ponovile.

Zanima me, kaj v takih primerih priporoča Cerkev. Za homoseksualce Katekizem katoliške Cerkve priporoča, da živijo celibat, kaj pa za mentalno prizadete ljudi, telesne invalide, ljudi, ki imajo težave s psihičnim zdravjem??? Ali so/smo tudi taki ljudje poklicani k samskosti oz. celibatu oz. k temu, da si drugače osmislimo življenje, čeprav verjetno večina ljudi, tudi s takšnimi ali drugačnimi zdravstvenimi težavami globoko v sebi hrepeni po temu, da bi bili ljubljeni in sprejeti in da bi z ljubljeno osebo imeli tudi otroke.

Najlepša hvala za odgovor oz. pojasnilo.

Tjaša

 

Draga Tjaša, pozdravljena in hvala za zaupanje.

Globoko hrepenenje, da bi našla fanta in si ustvarila družino, postavljaš ob bok izkušnje svoje vere in lastne omejenosti. Zavedanje lastnih meja pod pogledom Božje naklonjenosti je ključen in zdrav del našega odločanja tako o vsakdanjih stvareh kot o vprašanjih življenjskega pomena. V naših najglobljih hrepenenjih se skrivnostno razodeva Božja volja. Zavedanje lastnih meja pa nam pomaga, da se glede na globoka hrepenenja odločamo bolj preudarno in se izogibamo skrajnostim. V tem smislu bi po eni strani beg pred soočenjem z omejenostjo naša hrepenenja vodil k odločitvam s katastrofalnimi posledicami. Človeku, ki na primer svojih resnih psihopatskih ali drugih motenj ni uspel pozdraviti, najbrž ne bomo zaupali vzgojnega dela. Po drugi pa lahko pretirano poudarjanje lastne omejenosti zaduši morebitna naša dobra hrepenenja in iskanje Božje volje.

Glede na tvoje pisanje se mi zdi, da te zavedanje lastne ranljivosti trenutno bolj vodi v strah, frustracijo in blokado kot pa v upanje, ustvarjalnost in razvoj. Še posebej mi je padel v oči tvoj deterministični pogled na dedovanje. Ljudje gotovo marsikaj gensko podedujemo. Večkrat lahko sicer medicinsko ali znanstveno preverimo, v kakšni meri smo določene stvari gensko podedovali in v kakšni meri bi se lahko naši bolezenski geni prenesli na potomce. Še več kot preko genov pa najbrž podedujemo preko vzgoje in druženja z domačo družino in okolico. Toda naše podedovane zasnove ne izključujejo osebne svobode. Genske, družbene in druge danosti nam ne preprečujejo svobodnih odločitev, ampak predpostavljajo osnovo, iz katere raste naša svoboda.

Predlagam ti sledeč premislek: V kolikor si ti srečna sama s seboj, z ljudmi okoli sebe, ter spravljena s preteklostjo in pozdravljena bolezni, potem boš to veselje – in izkušnjo ozdravljenja – bolj ali manj uspešno prenašala na svojega morebitnega moža, otroke in širšo okolico. V kolikor pa se ti po premisleku in po pogovoru tako z ljudmi, katerim zaupaš, kot morda kakšnim strokovnjakom zdi, da življenjskega veselja in pretekle izkušnje ozdravljene bolezni ne boš zmogla prenašati na otroke, potem morda razmisli o tem, k čemu te Bog res kliče. Zgolj zaradi tega, ker je nekdo omejen, Cerkev ne svetuje celibata ali spolne vzdržnosti ali samskega stanu. Celibat kot tak je del Božjega poklica – torej ne samo posledica naših danosti, ampak povabilo k posebnemu načinu služenja in življenja v polnosti. Prav tako poroka in zakonsko življenja nista zgolj logična posledica naših bioloških in spolnih hrepenenj, ampak predstavljata okvir in poklic podarjanja sebe možu oziroma ženi, otrokom in širši okolici.

Božji klic se pogosto skriva v naših hrepenenjih. Res je, da vsa naša hrepenenja niso naravnana k Bogu. Razločevanje med dobrimi in slabimi željami je pogoj za zdravo odločanje ter povabilo k temu, da svoje želje najprej prepoznavamo in s pomočjo molitve in drugih duhovnih vaj v sebi vzgajamo. Še bolj res pa je tudi, da želje predstavljajo osnovo našim odločitvam in osebni sreči. V kolikor tako sama in s pomočjo drugih določeno željo kljub svoji krhkosti prepoznaš kot Božjo voljo zate, potem prosi Gospoda za milost, da to Božje hrepenenje v tebi On tudi pripelje do uresničitve.

Vse dobro ti želim na tvoji poti odločanja. Naj k tem željam dodam še priporočilo, da si poiščeš duhovnega spremljevalca ali spremljevalko, ki ti bo pomagala iskati in razločevati Božjo voljo v tvojem hrepenenju.

Bog te živi.

Peter SJ

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(3 glasov)

Komentarji 

 
#2 Gašper 2012-03-20 12:45 Rad bi podelil svojo osebno izkušnjo z notranjim ozdravljenjem. Namreč, tudi sam sem zaradi posledic notranjih ran nenormalno funkcioniral in so mi rekli, da naj si kar iz glave izbijem misel, da bom kdaj imel družino. Vendar ni tako - šel sem na prvi seminar, kjer so položili roke name in Gospod me je ozdravil. To je bil sicer proces ozdravljenja. Prva taka molitev je bila pred sedmimi leti in od takrat sem se povsem spremenil. Zato sem prepričan, Tjaša, da si boš lahko ustvarila družino.
Tjaša, če te še kaj več zanima, lahko pišeš na .
Citat
 
 
#1 Lx 2012-03-13 20:02 Citat:
Zgolj zaradi tega, ker je nekdo omejen, Cerkev ne svetuje celibata ali spolne vzdržnosti ali samskega stanu.

Grozna beseda.
Citat
 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2330-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti