| nedelja, 04 marec 2012

Mitju je urolog priporočil posebno dvomesečno vajo, katere del je tudi masturbacija, cilj pa je odprava težave prezgodnjega izliva med spolnim odnosom in posledično omogočanje normalne spolnosti. Muči ga moralna spornost te vaje. Duhovnik odgovarja …

 

Pozdravljeni,

poročen sem 5 let in z ženo imava srečno razmerje in tri otroke. Pri spolnosti pa me že od začetka muči težava prezgodnjega izliva, ki je sicer pri moških zelo pogosta. Urolog pravi, da je težavo možno za stalno odpraviti z dvomesečno "vadbo". Gre za nekakšno navajanje na dražljaj ob hkratni vadbi za mišice medeničnega dna. Pri tem pa je zelo pomemben del masturbacija, saj je v začetni fazi potrebno biti zbran, za kar pa je potrebno biti sam in je pri spolnem odnosu (zaradi privlačnosti) nemogoče.

Pri masturbaciji ne pride do izliva, temveč se samo izvaja (lahko se sicer ponesreči, vendar to vsekakor ni namen) ob hkratnem vadenju mišic medeničnega dna in nekaterih drugih dejavnikov, ki vplivajo na prezgodnji izliv. Vaje so sicer dokaj neprijetne, vendar je le to pot do popolne odprave te hibe. Vadbo je potrebno izvajati dva meseca. Glede na to, da v tem primeru ne gre za "samozadovoljevanje" v pravem pomenu besede, temveč za terapijo za omogočanje normalne spolnosti med nama, me zanima, ali je to moralno sporno.

Vem sicer kaj o tem piše v Katekizmu Katoliške Cerkve, vendar se mi zdi v tem primeru namen nesebičen.

Hvala vnaprej za odgovor in LP,

Mitja

 

Spoštovani Mitja!

Hvala za vaše vprašanje, ki me je razveselilo, ker vas označuje kot nekoga, ki je dovolj tenkočuten, da si zastavlja moralna vprašanja tam, kjer bi precej drugih morda samo zamahnilo z roko, češ saj je zdravnik tako naročil. Veseli me tudi, da ste že sami iskali precej na globoko, kaj je tisto, kar v smislu nauka katoliške Cerkve določeno dejanje označi za moralno oziroma nemoralno.

Kot ste pravilno zaslutili že sami, je pomembno dobro opredeliti namen ter razlikovati kretnjo od dejanja. Na splošno gledano je namreč neka kretnja lahko v enem trenutku greh, v kakšni drugačni situaciji pa hvalevredno dejanje. Namen je tisti, ki opredeli dejanje kot tako. Seveda je potrebno opozoriti na morebitno poenostavljanje, da namen (vedno) opraviči (vsakršno) sredstvo. Ta poenostavljena logika se namreč v moralni teologiji ne da aplicirati.

Kako torej odgovoriti na vaše vprašanje?

Spolno vzburjenje naj bi se zgodilo v okviru zakonske zveze kot zrelega ljubezenskega odnosa med dvema odraslima osebama, kjer je v službi najgloblje medsebojne podelitve in torej izraza medsebojne ljubezni. Kadar je doseganje tega vzburjenja vzeto iz tega okvirja in postavi v službo namenskega iskanja zgolj lastnega užitka, je, kot ste verjetno že sami odkrili, opredeljeno kot samozadovoljevanje in razumljeno kot greh.

Kot pa sami opisujete, namen vaše vaje ni v iskanju zadovoljstva „sam zase“ (če še drugače zapišemo besedo „samozadovoljevanje“), temveč je usmerjen k večji polnosti spolnega dejanja med zakoncema, ki je razumljeno kot vrhunec izražanja ljubezni med zakoncema. Namen torej ni sebičen in vas ne izključuje iz odnosa z ženo, temveč ostaja znotraj njegovega okvirja, okvirja podelitve in poglobitve ljubezni med možem in ženo. V tem smislu menim, da je dovoljeno sklepati, da vaše dejanje ni moralno sporno.

Toplo vam priporočam v branje prispevek „Je samozadovoljevanje greh?“, objavljen na naših straneh pred časom, ter vas z željo, da še naprej ohranite to držo zdrave kritičnosti in pozornosti do lastnih dejanj in namenov, lepo pozdravljam.

p. Primož Jakop DJ

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(3 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2995-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti