Andreja B. | četrtek, 01 marec 2012

Image
Foto: Meta Žgur
Beseda osamljenost označuje pojav, ko se ljudje počutimo sami in smo predvsem s čustvenega vidika izolirani od ostalih. V osnovi smo ljudje družabna bitja in nosimo v sebi težnjo ali silo, ki nas spodbuja k druženju. Zaradi številnih obveznosti in pomanjkanja časa pa to težnjo zanemarjamo in izgubljamo stik z družbo pa tudi samim seboj, težnjo pa zamenjujemo za druge občutke, npr. občutek lakote, žeje, napetost, živčnost. Osamljenost lahko tako posredno privede do težav z motnjami hranjenja (npr. kompulzivno prenajedanje – težnjo po druženju zamenjamo z občutkom lakoti, ki je ne moremo potešiti), alkoholizmom, pretiravanju z delom (izgorelost). Občutek osamljenosti lahko tudi povzroča kardiovaskularne težave, povečan stres, težave z učenjem in spominom, pospešuje pa tudi Alzheimerjevo bolezen. Osamljenost je tudi eden izmed pokazateljev depresije.

Med najpogostejšimi vzroki za osamljenost najdemo:

  • izgubo pomembnih oseb zaradi smrti, selitve,
  • visoka pričakovanja do drugih, ne sprejemanje drugih in poviševanje sebe,
  • pomanjkanje socialnih veščin,
  • slabe pretekle izkušnje, zaradi katerih se nočemo preveč navezati na ostale,
  • po nekaterih raziskavah celo geni.

Image
Foto: Mateja Bevk
Pojav osamljenosti je precej pogost, hkrati pa se ga težko opazi. Osamljeni ljudje velikokrat v družbi delujejo precej družabno, kažejo občutek zaposlenosti, polnosti v življenju, v resnici pa ne morejo navezati stika z ostalimi in se v sebi počutijo prazne. Osebe, ki se počutijo osamljene imajo velikokrat zelo nizko samospoštovanje, so jezne in postopoma ali naenkrat izgubijo vso voljo po življenju.

Pretiran strah pred osamljenostjo pa lahko privede do pretirane odvisnosti od pomembnih ljudi v našem življenju. Tako se posameznik, ki ga je strah ostati sam, preveč naveže na svojega partnerja ali drugega pomembnega bližnjega  in je od njega povsem odvisen – tak posameznik lahko celo čuti nelagodje ali občutek utesnjenosti, če se nahaja sam doma.

Osamljenost pa ne moremo enačiti s stanjem samote, ko smo dejansko fizično izolirani od ostalih ljudi. Samoto je lahko celo priporočljiva, saj si v takih trenutkih uredimo misli, vzamemo čas zase in prisluhnemo našim potrebam in željam ter na ta način lažje stopimo ponovno med ljudi.

 

Zadnja sprememba: četrtek, 01 marec 2012
(8 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 4690-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti