29. februar. Dan, ki ga imamo le vsaka štiri leta. Dan, ki je za marsikoga nekaj posebnega. Dan, ki je osnova za različne šege, navade in vraževerja. Ali je na njem res kaj tako posebnega?

29. februar je 60. dan prestopnega leta (v  takšnem letu jih ostane še 306), pogosto imenovan prestopni dan. Tisti, ki so rojeni ta dan, ponavadi praznujejo svoje rojstne dneve v navadni letih 28. februarja. Z 29. februarjem je povezanih veliko stvari, za začetek pa si poglejmo, kako je ta dan sploh nastal.

Zakaj obstaja 29. februar?

29. februar je bil v gregorijanski koledar uveden zato, da se koledarsko leto ves čas ujema z letnimi časi.  Letni časi se na Zemlji pojavljajo v skladu s sončevim oz. tropskim letom, kar je čas, ki ga Zemlja potrebuje, da enkrat obkroži sonce (zaključi pot po tirnici okoli Sonca). Obhodni čas Zemlje je približno 365,25 dni, torej bi se letni časi počasi zamikali, če bi uporabljali le koledar s 365 dnevi. To se uravna tako, da vsaka štiri leta ˝dodamo˝ en dodaten dan v februarju, leto pa je nato znano kot prestopno leto. Prestopna leta so bila prvič uvedena pred približno 2000 leti, s prehodom iz rimskega na julijanski koledar leta 45 pred Kristusom.

Kako izračunamo prestopno leto?

V gregorijanskem koledarju morajo biti za prestopno leto zadoščeni trije pogoji: 

1. Leto je prestopno, če je deljivo s 4, razen…
2. … v primeru, da je leto deljivo tudi s 100 (leto ni prestopno)
3. … v primeru, da je leto deljivo s 400 (leto je prestopno)

Leti 2000 in 2400 torej sta prestopni leti, medtem ko leta 1800, 1900, 2100, 2200, 2300, 2500 niso prestopna leta.

Šege in navade ob 29. februarju

V anglosaksonskih državah je 29. februar znan kot dan preskoka (leap day) in je povezan z različnimi tradicijami, folkloro in vraževerjem. Ena najbolj znana tradicija je tradicija, ki izvira iz stare irske legende, morda celo zgodovine, po kateri je sv. Brigita sklenila dogovor s sv. Patrikom, da lahko ženska na ta dan zaprosi moškega za roko (in ne le obratno, kot je to običajno). To pa lahko stori le na 29. februar, torej vsaka 4 leta. Zgodovinska razlaga tega običaja je, da je bil po vsej verjetnosti uveden zato, da bi uravnotežilo tradicionalne vloge moških in žensk, na podoben način, kakor prestopni dnevi uravnotežajo koledar. Ponekod je 29. februar znan tudi kot dan samcev, prav tako iz istega razloga. Če je samski moški na ta dan zavrnil snubitev ženske je moral plačati določeno globo (kazen), večinoma v obleki ali denarju. V mnogih evropskih državah, predvsem v višjih družbenih razredih, je veljalo pravilo, da  je moral moški, ki je na ta zavrnil snubitev ženske, tej ženski kupiti 12 parov rokavic. Namen tega je, da lahko ženska s temi rokavica skrije zadrego, saj se na njeni roki ne sveti zaročni prstan. V srednjem veku so obstajali prav zakoni, ki so urejali to tradicijo.

Če vam je tradicija všeč in se želite ob vsem skupaj še zabavati, priporočam ogled filma Prestopno leto (Leap year) iz leta 2010 z Amy Adams in Matthewom Goodejem v glavnih vlogah. 

Vendar pa ni vse povezano le s srečo. Na Škotskem je 29. februar znan kot nesrečen dan (podobno kot petek 13.), predvsem pa naj bi bili nesrečni tisti, ki so na ta dan rojeni. V Grčiji verjamejo, da se naj bi poroka na prestopno leto prinašala nesrečo, še posebej nesrečna naj bi bila poroka na prestopni dan. 

29. februar in Guinessova knjiga rekordov

Ljudje, ki so rojeni 29. februarja, so povabljeni, da se pridružijo Častni družbi dojenčkov rojenih na prestopni dan (The Honor society of Leap Year Day Babies). 

Guinessova knjiga rekordov beleži dva rekorda povezana z 29. februarjem in prestopnim letom: rekord družine, ki je imela tri generacije potomcev rojene na 29. februar (družina Keogh iz Irske – oče, sin, vnukinja) ter največ otrok iz iste družine rojenih na 29. februar (družina Henriksen iz Norveške – trije otroci).

Najbolj znan človek, rojen 29. februarja je Gioacchino Rossini, italjanski skladatelj, najbolj znan po operah William Tell in Seviljski brivec.

Dan svetega Osvalda

29. februar ali prestopni dan je znan tudi kot dan sv. Osvalda, imenovan po Yorškem nadškofu, ki je umrl 29. februarja leta 992. Spomin nanj se praznuje 29. februarja na prestopno leto in 28. februarja med navadnimi leti.

Še nekaj dejstev o 29. februarju: 

• Na kitajskem ne poznajo 29. februarja. Po kitajskem koledarju ima prestopno leto še en dodaten mesec, ki ima enako ime kot mesec pred njim. Prestopni mesec je kitajskemu koledarju dodan vsaka 3 leta, njegova umestitev pa je odvisna od leta do leta.
• Tudi judovski koledar ima na prestopno leto en dodaten mesec. Takrat ima leto 385 dni. Seevda tudi pri njih ni 29. februarja.
• Na Švedskem je nekaj časa obstajal tudi 30. februar, najprej kot napaka v pretvorbi julijanskega v gregorijanski koledar (1712), nato pa kot poizkus Sovjetske revolucije, da spremeni 7 dnevne tedne v pet dnevne (1930-1931).
• Zadnji dan februarja (28. ali 29.) je znan tudi kot dan redkih bolezni.