Računalniška tehnologija nam danes ponuja širok spekter programov, dostop do raznih spletnih strani itd., namenjenih komunikaciji pa tudi zabavi. Ali si se kdaj vprašal/-a, kako vplivajo na tvoje odnose, življenje; te oddaljujejo ali zbližujejo z drugimi?

Ko pregledujem elektronsko pošto, Gmail, opazim, da je tudi prijateljica prijavljena – že dolgo si nisem vzela časa za klepet z njo. Samo klik in lahko se slišiva in celo vidiva. Hura za tehnologijo! Gmail, Skype idr. so le ene izmed mnogih oblik avdio-video komunikacije, ki so nadgradile »klasični« telefonski pogovor in ga prekašale tudi po ceni. Vsi tisti, ki ste bili za dalj časa v tujini, na počitnicah ali na kakšni študijski izmenjavi, zagotovo veste, kako nepogrešljive so.

Na področju spletnega komuniciranja so že lep čas »in« razna omrežja, kot sta Facebook in Twitter, ne dolgo nazaj je splet postal bogatejši še za eno, in sicer Gagino omrežje »Little Monsters«, pa še kaj bi se našlo. Čeprav je Facebook pripraven način hitrega obveščanja in navezovanja stikov z večjim številom ljudi, se velikokrat zalotim, da brskam po njem kar tja v en dan, brez posebnega razloga, potrebe, ker me zamika neka slika, kakšen komentar, želim zvedeti, kaj se dogaja. Na koncu nimam prav dosti od tega, visenje na tem »socialnem« omrežju se velikokrat konča z mojo asocialnostjo – lahko bi čas izkoristila za pogovor s cimrami, za kakšen klic, obisk.

V zadnjih letih zbuja precej zanimanja tudi virtualna oblika spletne komunikacije, ki jo nudijo t. i. navidezni svetovi. Eden izmed teh je »Second Life«, v katerega lahko vstopiš s svojim avatarjem, grafično podobo, in zaživiš drugo življenje – se zabavaš, izobražuješ, ustanavljaš podjetja, celo trguješ ter komuniciraš z drugimi uporabniki prek njihovih avatarjev. Kar je v realnem življenju nemogoče, tu postane mogoče. Vprašanje pa je, kje so meje in ali nas lahko navidezna resničnost privede do tega, da nam postane »drugo življenje« pomembnejše od prvega.

Prav danes smo vstopili v obdobje posta, ki je pravi čas za »analizo« našega odnosa do tehnologije – za kaj jo uporabljamo in koliko časa ji posvetimo, ali je morda razlog naše osamljenosti, zamorjenosti. Že res, da je uporaba računalnika skoraj neizbežna na mnogih delovnih mestih, pri šolskih in študijskih potrebah, vendar nam to zagotovo ne vzame celega dne. Vredno je premisleka, kako izkoristimo svoj prosti čas. Ga raje preživimo udobno nameščeni za računalnikom ali si znamo vzeti nekaj minut, ur za pogovor, sprehod, druženje z našimi bližnjimi?