Dvaindvajsetletni Bjork in njegova punca že dlje časa stanujeta skupaj, a kljub temu živita čisto. Kljub temu se Bjork sprašuje, če vendarle morda ne živi v grehu, ker s punco spita v isti postelji … Lahko prejema sveto obhajilo? Duhovnik odgovarja, da ne živi v grehu, kljub temu pa za prejem svetega obhajila obstaja določen pogoj …

 

Pozdravljeni!

Probal bom biti kar se da kratek in jedrnat. S punco (oba sva še študenta) že živiva skupaj v isti sobi, v podnajemniškem stanovanju s še tremi študenti - že zaposlenimi. Poleti se bova poročila, zato se nama zdi pravzaprav nesmiselno, da bi se zdaj »ločevala«. Skupaj živiva že kakšni 2 leti in dobro leto in pol, odkar sva se v te svari bolj poglabljala, živiva čisto. Nimava torej spolnih odnosov, se ne samozadovoljujeva, niti ne vidiva drug drugega golega ... Še vedno pa spiva v isti postelji.

Vem, da živiva čisto, kljub temu pa se včasih vprašam, ali živim v velikem grehu. Glavno vprašanje pa je: ali smem, glede na navedeno, prejemati sveto obhajilo, ali vsakič, ko pristopim, zagrešim »božji rop«?

Hvala za Vaš odgovor in lep pozdrav,

bjork

 

Dragi bjork.

Opisuješ kako sta se s punco poglabljala in odločila za čistost pred zakonom. Naj vama iskreno čestitam za ta korak. Vsak par zaročencev, ki se za to odloči, si poleg rasti odnosa omogoči tudi nadaljnje prejemanje zakramentov spovedi in obhajila. In ravno tu praviš, da nimaš popolne gotovosti, saj si s punco še vedno delita isto posteljo. Tvoja vest te »življenja pridržanega zakonu«, to je spolnih odnosov, ne bremeni. Pa vendar je to navzven videti drugače. Sam veš, da ne moreš tega vsakomur pojasnjevati, pa tudi vsakdo tega ne bi razumel. Kaj torej storiti in ali smeš pristopati k obhajilu? Moj odgovor je: ker živita čisto, greha nimaš, a način, ki sta si ga izbrala, prinaša določen pogoj za prejem obhajila.

Prva stvar, ki jo omenjam, še ni pogoj, jo pa moraš upoštevati ravno tako. Na začetku spovedi vedno predstavimo svoje stanje, v katerem živimo. V tvojem primeru zadostuje utemeljitev za to vajino odločitev. Tako bo duhovnik vedel, koga ima pred seboj in bo lahko potrdil to, o čemer ti pišem.

Pogoj, ki ga omenjam, pa je v tem, da nikomur ne daš povoda, da bi potegnil zaključek, kako je tebi dovoljeno prejeti odvezo in iti k obhajilu, čeprav živiš skupaj s punco. Sva že rekla, da ni mogoča javna razvidnost vajine odločitve za čistost. To razlaga pojem, ki si ga verjetno že slišal: izogniti se »javnemu pohujšanju«. Pohujšanje nam zveni kot »zgražanje«, kar slovar SSKJ tudi nakaže. Vendar hkrati zapiše tudi »s svojim vedenjem, ravnanjem povzročiti, da kdo izgubi pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu«. V tvojem primeru bi bilo to ravno takrat, ko bi se nekdo zgledoval po tebi v tem, kar je javnosti očitno. Da se izogneš temu javnemu pohujšanju, ti bo spovednik predlagal prejem obhajila v župniji, kjer tebe ali tega stanja ne poznajo. Nikakor ne gre za skrivanje, ampak za zgled. Tebi pa bo obhajilo dajalo moč živeti vajino odločitev. Naj ti ob koncu zaželim mirno in duhovno bogato pripravo na podelitev zakramenta svetega zakona.

Primož Erjavec

 

Zadnja sprememba: torek, 30 november 1999
(2 glasov)

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Glasuj!
Članek je bil prebran 2262-krat.



Napovednik dogodkov

No events


Spletna stran uporablja piškotke. Stopnjo zasebnosti lahko po želji spremenite. - podrobnosti